Aprila lani je poljska vlada sprejela posodobljen »konvergenčni načrt«, v katerem je predstavila ukrepe za postopno zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Julija 2009 je namreč Evropska komisija proti Poljski sprožila postopek ugotavljanja čezmernega proračunskega primanjkljaja in od države zahtevala znižanje deficita pod 3% BDP do leta 2012. Skladno s konvergenčnim načrtom naj bi Poljska v obdobju 2010-2011 proračunski primanjkljaj znižala s 7,8 na 5,6% BDP ter v obdobju 2011-2012 s 5,6 na 2,9% BDP.
Doslej je Poljski uspelo znižati javnofinančni primanjkljaj brez radikalnejših ukrepov (z izjemo enoodstotnega dviga DDV na 23%), saj je tudi lani beležila visoko gospodarsko rast, ki se je gibala pri 4% BDP. Pozitivni rezultati so povezani z okrepljenimi davčnimi prilivi v državni proračun (11,1% rast v primerjavi z 2010) ter z visokimi dividendami, ki jih prispeva nacionalna banka v državni proračun. Pozitivne rezultate so beležili tudi sklad za socialno zavarovanje, sklad za delo ter nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje.
Glede na negativne trende v evropskem gospodarstvu se za letošnje leto pričakuje upad gospodarske rasti tudi na Poljskem, ki naj bi se gibala zgolj med 2,3 in 3,2 odstotki, vzporedno pa bi se inflacija utegnila povečati na 3,5 odstotkov Prav tako nekateri strokovnjaki napovedujejo povišanje javne potrošnje zaradi višjih cen indeksacije pokojnin kot posledice višje inflacije ter zaradi povišanja plač vojakom in policistom.
Izpolnjevanje zavez za zmanjšanje javnega primanjkljaja Poljsko nedvomno postavlja pred velik izziv. Pri tem se je kot dodaten problem izkazal način izračunavanja deficita, ki ga uporablja Poljska. Izračun primanjkljaja s strani EU oz. Eurostata temelji na metodologiji ESA 95, medtem ko je Poljska pri oceni primanjkljaja v osnutku državnega proračuna uporabila nacionalno metodo, ki ne upošteva primanjkljaja, ki je nastal v zvezi z nacionalnim skladom za gradnjo cest in avtocest, prispevki iz sklada za socialno zavarovanje, prispevki iz pokojninskega sklada ter drugimi, sicer manjšimi izdatki, iz državnega proračuna. Po metodologiji, ki jo uporablja EU, bi poljski primanjkljaj dosegel 3,7 oz. 3,8% odstotkov BDP in tako močno presegel zgornjo dovoljeno mejo Unije. Prav tako strokovnjaki dvomijo v točnost poljskih podatkov o prilivih v državni proračun, ki naj bi bili zaradi usihanja dinamike gospodarske rasti dejansko manjši od uradno navedenih. Dvomi se porajajo tudi v zvezi s pričakovanimi davčnimi prilivi, investicijskimi izdatki in primanjkljajem lokalnih oblasti.
Nedavno je poljska vlada predstavila načrt za nadaljnjo znižanje javnega primanjkljaja za 1,3 odstotkov. Prihranke si obeta na podlagi znižanja prispevkov v odprte pokojninske sklade (OFE), izjemno restriktivnega pristopa do javne porabe, znižanja javnih investicij in rahlega povišanja trošarin. Prav tako se z 1. julijem 2012 načrtuje dvoodstotno povišanje prispevkov k invalidskim pokojninam.
Pripravila:
Tatjana Pirc
Counsellor
Embassy of the Republic of Slovenia
E-mail: tatjana.pirc@gov.si
Nazaj