Libija je od leta 2008 najbogatejša afriška država. BDP/prebivalca je 2010 znašal 19.528 USD. Država ima zamrznjenih 150 mrd EUR sredstev, vojna škoda je ocenjena na 100 mrd EUR (poškodovane in porušene stavbe, ceste,…), BDP je v letu 2011 padel za 60%. Osnovna infrastruktura v državi deluje, trenutno pa je še vedno prisoten t.i. institucionalni vakuum, kar predstavlja veliko oviro za poslovanje z Libijo.
- Finančni in bančni sistem
Finančni in bančni sistem se soočata z velikimi težavami, predvsem glede likvidnosti. Vse tuje transakcije so pod nadzorom Centralne banke Libije. Obstajajo omejitve glede dvigovanja denarja z računov (cca 500 EUR/mesec), težko je dobiti tujo valuto. Libijski dinar bo dobil novo podobo (op. na dosedanjih velikih bankovcih je bila podoba Gadafija). Državo pesti pomanjkanje količine denarja v obtoku. V Libiji poslovanje poteka praviloma v gotovini. Od novembra 2011 je zopet možna izdaja kreditnega pisma v libijskih bankah.
Davek od dobička pravnih oseb znaša 20%, davek na plače 10%, »jihad« 4%. Nov zakon o tujih investicijah predvideva številne davčne olajšave.
Libijski pravni sistem ni »case law«. Pravni sistem sestavljajo civilna sodišča (več stopenj). V veljavni je še velika večina starih zakonov. Kazenska sodišča še ne delujejo, civilna so popolnoma operativna, kar pomeni, da lahko tujec sproži postopek pred libijskim sodiščem.
V pripravi je veliko novih zakonov oz. amandmajev k že obstoječim zakonom (o trgovini, investicijah,…), ki jih bo predvidoma sprejel TNC. Novi zakoni ne bodo imeli retroaktivne veljave in tako ne bodo vplivali na že sklenjene pogodbe.
Pogodbe v Libiji lahko načeloma delimo v dve skupini, in sicer pogodbe sklenjene s privatnimi podjetji in pogodbe sklenjene z vlado. Pri slednjih ločimo t.i. administrativne pogodbe in pogodbe s podjetji v državni lasti. Pri administrativnih pogodbah so možne spremembe v določenem delu ali pa bo njihova izvršitev zavrnjena zaradi že navedenih razlogov. »Težke« pogodbe bodo morda predmet revizije. Pogodbe sklenjene s privatnimi podjetji ali podjetji v državni lasti so še veljavne, kar pomeni, da lahko tuji partnerji zahtevajo njihovo izpolnitev.
S sprejetjem deklaracije o osvoboditve Libije 23.10. je nastopil trenutek, ko ni več »višje sile« (force majeure).
Med prioritetne sektorje, kjer so v prihodnjih letih potrebne tuje investicije, zagotovo sodijo naftna industrija, izobraževanje, izgradnja kapacitet, zdravstvo, infrastruktura in industrija (Misrata, Brega, Bengazi).
Med največje izzive poleg izgradnje demokracije sodi tudi diverzifikacija gospodarstva. Libija se je zadnjih 42 let dejansko zanašala le na nafto (75% BDP), privatni sektor je bil popolnoma zapostavljen (op. ostro nasprotovanje Gadafija). Ena poglavitnih nalog bo spodbujanje podjetništva, pri čemer lahko veliko vlogo odigrajo tuja podjetja z oblikovanjem partnerstev.
Država ima velik gospodarski potencial, predvsem na področju turizma, ribištva, kmetijstva (desalinacija), kot trgovinsko središče in vezni člen med Evropo in S Afriko, na področju IT industrije, OVE (velik potencial za solarno energijo, saj bi lahko s proizvodnjo pokrila kar 40% potreb EU).
Nujne so reforme finančnih institucij, potreben je razvoj in modernizacija infrastrukture (predvsem IT), obnova in modernizacija letališč, pristanišč, cest in v vojni uničenih mest. V rekonstrukcijo države bo v prihodnjih 5-10 letih treba vložiti 500 mrd USD.
Na trgu so trenutno izredno angažirana turška podjetja, podjetja iz EU še »testirajo teren«, čeprav se je veliko podjetij iz Italije in Velike Britanije že vrnilo.
Veliki pogodbeni posli (predvsem infrastrukturni) so na mrtvi točki. Pogodbe, sklenjene pred revolucijo, so še veljavne, z izjemo tistih, pri katerih bo ugotovljen sum korupcije ali sodelovanje z visoko profiliranimi osebami iz preteklega režima.
Licenc za poslovanje na libijskem trgu za določene panoge (npr. IT industrija) še ni moč pridobiti, predvidoma bo to možno v začetku prihodnjega leta.
Letališče v Tripoliju je odprto od 7. novembra, Bengazi naj bi postal operativen predvidoma maja 2012. Letalski promet z Libijo so ponovno vzpostavile Alitalia (dnevno), Airmalta (dnevno), Turkish Airlines (2 leta dnevno). Lufthansa naj bi z leti ponovno pričela 19.12, Austrian Airlines pa predvidoma februarja 2012.
Trenutno v Libiji načrpajo 700.000 sodčkov nafte na dan, do tega jih 300.000 porabi domač trg (subvencionirana cena). V februarju 2012 naj bi proizvodnja dosegla 1,2 mio sodčkov na dan, septembra pa naj bi se vrnila na raven pred revolucijo, t.j. 1,5 mio sodčkov na dan.
Pri poslovanju z Libijo je trenutno potrebno predvsem potrpljenje. Poleg tega je nujna prisotnost v državi. Le tako si podjetje pridobi »status« resnega sogovornika. Navezovanje stikov ali sklepanje poslov preko telefona ali elektronske pošte ne prinaša uspeha, predpogoj je prisotnost »na licu mesta«.
Pripravila:
Maja Jerančič
Veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju
E-mail: maja.jerancic@gov.si
Nazaj