Za vse blago, ki naj bi bilo predmet carinskega postopka, je treba oddati carinsko deklaracijo. Carinska deklaracija je opredeljena kot dejanje ali ravnanje, s katerim oseba v predpisani obliki in v skladu s predpisanimi pogoji deklarira/prijavi blago za določen carinski postopek.
Carinska deklaracija se lahko glede na okoliščine primera odda v različnih oblikah:
- kot pisna deklaracija na predpisanem obrazcu enotne upravne listine,
- kot carinska deklaracija, narejena in oddana s pomočjo računalniške izmenjave podatkov,
- kot ustna carinska deklaracija za blago za nekomercialne namene,
- kot carinska deklaracija, izražena s konkludentnim dejanjem (npr. izbira zelenega prehoda za prehod meje).
Carinsko deklaracijo odda deklarant ali njegov zastopnik. Deklarant mora zagotoviti:
- točnost podatkov, ki jih navaja v carinski deklaraciji,
- verodostojnost listin, ki jih je priložil deklaraciji,
- spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz postopka.
Deklaraciji se priložijo listine, ki so potrebne za izvedbo določenega postopka (faktura, listina o transportu ali predhodnem postopku ipd.). V Sloveniji uporabljamo carinske deklaracije, narejene in oddane s pomočjo računalniške izmenjave podatkov, zato tej deklaraciji ne prilagamo papirjev, pač pa morajo biti ti dokumenti hranjeni pri udeležencu in na zahtevo predloženi carini, in to ob samem carinjenju blaga, kakor tudi tri leta po izteku leta, ko je bilo blago ocarinjeno.
Zaradi poenostavitev in glede na vrsto prometa se lahko blago ocarini tudi z:
- nepopolno deklaracijo,
- poenostavljeno deklaracijo,
- ustno deklaracijo (v potniškem prometu),
- konkludentnim dejanjem (v potniškem prometu).
Obrazec pisne carinske deklaracije.