Izvozni carinski postopek se izvede za vse blago Skupnosti, ki se izvaža, in za blago, ki se izvaža po postopku začasnega izvoza na oplemenitenje. Če ni drugače predpisano, se formalnosti, predpisane za izvoz blaga, opravijo tudi pri ponovnem izvozu neskupnostnega blaga.
Izvozni postopek obsega:
- upoštevanje ukrepov trgovinske politike,
- izpolnitev izvoznih formalnosti,
- plačilo morebitnih izvoznih dajatev.
Izvozni postopek mora zagotoviti spoštovanje predpisov, ki se nanašajo na izvoz blaga.
Temu cilju je prilagojen obseg kontrol in nadzora, ki jih izvajajo carinski organi. Izpolnitev določenih formalnosti pomeni, da je za izvoz blaga potrebno vložiti deklaracijo. Ta mora vsebovati predpisane podatke in biti izpolnjena v skladu s predpisom, ki ureja izpolnjevanje in vlaganje deklaracij. Izvozna deklaracija ima več funkcij. Poleg tega, da omogoča izvedbo carinskega postopka in morebitni obračun izvoznih dajatev, služi tudi za davčne, statistične in druge namene. Izvozna carinska deklaracija se vloži v kraju, kjer ima izvoznik sedež oziroma v kraju, kjer se blago nalaga za izvoz. Izvozni postopek je dvofazni postopek; najprej se izvede izvozno carinjenje pri carinskem uradu izvoza, pristojnem glede na sedež podjetja, nato pa se potrdi dejanski izstop blaga iz carinskega območja pri carinskem organu, kjer blago izstopi iz EU. Če blago ne zapusti carinskega območja v 150 dneh, je treba carinsko deklaracijo razveljaviti.
Od 1. 7. 2009 se v EU uporablja izvozni kontrolni postopek (ECS), tj. elektronska izmenjava sporočil o izvozu, ki omogoča spremljanje blaga s pomočjo računalniškega sistema od carinskega urada izvoza do carinskega urada izstopa. To pomeni, da se za potrditev izstopa ne uporablja več list 3 EUL, ampak elektronsko sporočilo, ki ga deklarantu pošlje carinski organ, kjer je bila vložena izvozna carinska deklaracija potem, ko je od carinskega urada izstopa prejel elektronsko sporočilo, da je blago zapustilo carinsko območje EU. Spremna izvozna listina pa ni carinska deklaracija in nima pravne veljave, omogoča le, da prevoznik carinskim organom lahko prijavi blago z referenčno številko gibanja, ki se nahaja na tej listini (MRN).