Tranzitni postopek omogoča gibanje blaga, od enega do drugega kraja na carinskem območju, ne da bi se za to blago plačale dajatve. Poznamo zunanji in notranji tranzit.
Zunanji tranzitni postopek omogoča gibanje od enega do drugega kraja na carinskem območju Skupnosti:
- neskupnostnega blaga, ne da bi bilo to blago zavezano plačilu uvoznih ali drugih dajatev ali ukrepom trgovinske politike;
- blaga Skupnosti, v primerih in pod pogoji, določenimi v skladu s postopkom odbora (določeno v izvedbeni uredbi), zato da bi preprečili pri proizvodih, za katere se ta postopek uporablja in imajo izvozni ukrepi zanje ugodne posledice, izogibanje tem ukrepom ali neupravičeno uveljavljanje ugodnosti na njihovi podlagi.
Zunanji skupnostni tranzitni postopek se uporablja za blago, ki prečka ozemlje tretje države, samo če:
- je taka možnost predvidena po mednarodnem sporazumu; ali
- prevoz preko take države poteka na osnovi enotnega prevoznega dokumenta, sestavljenega na carinskem območju Skupnosti; v takem primeru se postopek na ozemlju tretje države ne izvaja.
Postopek notranjega tranzita pod pogoji iz odstavkov 2 do 4 čl. 163 Carinskega zakonika omogoča gibanje skupnostnega blaga od enega do drugega kraja na carinskem območju Skupnosti, ne da bi pri prečkanju ozemlja tretje države spremenilo svoj carinski status.
Gibanje blaga v okviru tranzitnega postopka se lahko izvaja na podlagi:
- v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka oziroma notranjega tranzitnega postopka; ali
- na osnovi zvezka TIR (Konvencija TIR), če se tako gibanje:
- začne ali se bo končalo zunaj Skupnosti; ali
- nanaša na pošiljke blaga, ki morajo biti razložene na carinskem območju Skupnosti in ki so prepeljane skupaj z blagom, ki bo razloženo v tretji državi; ali
- opravi med dvema krajema v Skupnosti preko ozemlja tretje države;
- na osnovi zvezka ATA kot tranzitnega dokumenta; ali
- na osnovi Renskega manifesta (člen 9 revidirane Konvencije za plovbo po Renu); ali
- na osnovi obrazca 302, predvidenega v Sporazumu med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil, ki je bil podpisan v Londonu 19. junija 1951; ali
- po pošti (vključno s paketnimi pošiljkami).
Gibanje blaga v zunanjem tranzitnem postopku, notranjem tranzitnem postopku, na podlagi TIR ali ATA je pogojeno z zagotovitvijo zavarovanja za plačilo morebitnega carinskega dolga, prevozna sredstva pa morajo biti opremljena tako, da je moč zagotoviti istovetnost blaga.
Tranzitni postopek se danes v veliki večini izvaja z uporabo NCTS. To je računalniška aplikacija, ki so jo razvile EU in države članice in omogoča gibanje in spremljanje blaga po celotni EU. Ta aplikacija tudi omogoča elektronsko vlaganje brezpapirnih tranzitnih carinskih deklaracij in avtomatično spremljanje uporabe bančne garancije ali drugega inštrumenta zavarovanja, s katerim so dajatve za blago, ki se prevaža v tranzitnem postopku, zavarovane. Prevoznik, ki prevzame prevoz blaga v tranzitnem postopku, prevzame spremno tranzitno listino, ki pa služi za razliko od spremene izvozne listine tudi za nekatere postopkovne zahteve (zabeležke o dogodkih) in jo je treba ob koncu tranzita predložiti namembnemu carinskemu organu.