Uvozni postopek

Uvoz blaga s statusom skupnostnega blaga
 

Velja domneva, da se blago šteje ob uvozu za neskupnostno blago, razen če ne dokaže nasprotno, da gre za skupnostno blago. Za tak primer bi šlo, če bi  blago pripeljali iz Grčije, Bolgarije ali katerekoli države članice v drugo državo članico, pri čemer pa bi blago tranzitiralo  neko državo nečlanico EU, npr. Srbijo, Hrvaško. V tem primeru se za blago na meji ob vstopu ne zahteva carinsko dovoljena raba, ampak se prizna status skupnostnega blaga na podlagi predložitve enega izmed dokazil o statusu blaga, ki so našteti v čl. 314c Carinskega zakonika. To so:

• Dokument T2L, ki  se izpiše na obrazcu, ki ustreza izvodu 4 ali izvodu 4/5 vzorca (carinske deklaracije) v prilogah 31 in 32 k IU;
• Račun ali prevozna listina, ki se izpolni s v skladu s pogoji iz 317. čl. IU in potrdi pri carinskih organih, kjer se je prevoz začel; do zneska 10000 EUR tega ni treba potrditi pri carinskih organih;
• Kadar se blago prevaža na podlagi zvezka TIR ali ATA, sme deklarant v državi članici odhoda za dokaz skupnostnega statusa blaga  razločno vpisati kratico „T2L“ skupaj s svojim podpisom v prostor, predviden za poimenovanje blaga, na vse ustrezne kupone uporabljenega zvezka, preden ga predloži uradu odhoda v overitev. Kratica „T2L“ se na vseh kuponih, kjer je vpisana, overi z žigom urada odhoda, ki ga spremlja podpis pristojnega uradnika;
• Če je treba ugotoviti skupnostni status motornih cestnih vozil, registriranih v državi članici, se šteje, da imajo taka vozila skupnostni status, kadar jih spremljajo registrske tablice in dokumenti, registrski podatki na navedenih tablicah in dokumenti pa nedvoumno dokazujejo njihov skupnostni status;
•  Nekateri drugi dokumenti glede na vrsto prevoza ali blaga.

Dokazilo o statusu se potrdi v državi članici, kjer se prevoz oz. odprema začne in nato blago začasno zapusti območje EU. Po določenem času blago ponovno vstopi na ozemlje EU in carini se predloži  potrdilo o statusu, s čimer se blago prepusti. Ker gre v tem primeru za intarakomunitarno dobavo, tj. dobavo znotraj EU, je treba tako transakcijo  davčno (DDV) poročati kot  dobavo, v državi pridobitve pa kot pridobitev. Take dobave in pridobitve je treba poročati tudi za intrastat, če presegajo statistični prag poročanja.

 

Uvoz in vrste uvoznih postopkov

Če za blago ob vstopu  v EU ne moremo dokazati statusa skupnostnega blaga, moramo zahtevati eno izmed carinsko dovoljenih rab, ali pa izbrati enega izmed uvoznih postopkov.

Uvozni postopki so:

• sprostitev blaga v prost promet,
• tranzit,
• carinsko skladiščenje,
• aktivno oplemenitenje,
• predelavo pod carinskim nadzorom,
• začasni uvoz blaga.

S sprostitvijo blaga v prosti promet pridobi neskupnostno blago carinski status skupnostnega blaga. Ta postopek uporabimo, če želimo dati blago na trg ali prosto uporabo.

Postopek carinskega skladiščenja omogoča skladiščenje v carinskem skladišču za neskupnostno blago, ne da bi bilo to blago zavezano plačilu uvoznih dajatev ali ukrepom trgovinske politike, ter za skupnostno blago, kadar zakonodaja Skupnosti, ki ureja posebna področja, predvideva, da je vnos tega blaga v carinsko skladišče povezan z izvajanjem ukrepov, ki so običajno vezani na izvoz takega blaga (kmetijsko blago je deležno izvoznih spodbud).

Postopek aktivnega oplemenitenja omogoča, da se neskupnostno blago, namenjeno za ponovni izvoz s carinskega območja Skupnosti v obliki pridobljenih proizvodov, ne da bi bilo to blago zavezano plačilu uvoznih dajatev ali ukrepom trgovinske politike, uporablja na carinskem območju Skupnosti v eni ali več operacijah oplemenitenja (predelave, obdelave, popravila).

Postopek začasnega uvoza omogoča, da se neskupnostno blago, ki je namenjeno za ponovni izvoz in ni doživelo nobene spremembe, razen običajnega razvrednotenja zaradi uporabe, uporablja na carinskem območju Skupnosti s popolno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev in ne da bi bilo predmet ukrepov trgovinske politike.


Sprostitev blaga v prost promet

Sprostitev blaga v prost promet je carinski postopek, pri katerem uvoženo neskupnostno (carinsko) blago postane skupnostno (domače blago), kar posledično pomeni, da je blago dano na trg – blago je uvoženo in se lahko na območju EU prosto giblje. Za uvoženo blago (sproščeno v prost promet) prenehajo veljati omejitve, ki veljajo za blago pod carinskim nadzorom. Postopek sprostitve blaga v prost promet je najpogostejši carinski  postopek in zanj ni potrebno posebno dovoljenje carinskega organa, kakor je to predpisano za carinske postopke z ekonomskim učinkom. Deklarant je lahko katera koli oseba, ki razpolaga z blagom. Carinski zakonik navaja tri zahteve, ki morajo biti izpolnjene za sprostitev blaga v prost promet:

• upoštevani morajo biti ukrepi trgovinske politike in ostali ukrepi, ki pogojujejo sprostitev v prost promet,
• izpolniti se morajo formalnosti glede uvoza in
• plačane morajo biti uvozne dajatve.

Upoštevanje ukrepov trgovinske politike ter morebitne prepovedi in omejitve glede na vrsto blaga so predpogoj za sprejem carinske deklaracije in prepustitev blaga deklarantu.
 
Če niso izpolnjeni pogoji glede trgovinske politike ali drugih omejitev in prepovedi (količinske omejitve uvoza, izpolnjevanje tehničnih, zdravstvenih, okoljevarstvenih, fitosanitarnih, veterinarskih in drugih pogojev), se deklaracija ne sprejme. Blago se sprosti v prost promet ob izpolnitvi uvoznih formalnosti, ki se nanašajo na vložitev (oddajo) carinske deklaracije in listin, potrebnih za izvedbo uvoznega postopka (faktura, listina o transportu ali predhodnem postopku ipd.). V primeru elektronske deklaracije so ti dokumenti  na razpolago pri udeležencu, ki jih mora na zahtevo carine predložiti.

Po plačilu ali zavarovanju carinskega dolga se blago prepusti deklarantu. Po prepustitvi je blago v prostem prometu. Določeno blago je lahko tudi po sprostitvi v prost promet pod carinskim nadzorom zaradi uporabe določene znižane carinske stopnje (tarifne ugodnosti).
 

• Hkratni vnos v domačo porabo in sprostitev v (carinsko) prosti promet za blago v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (sistem povračila carine).

Primer: Postopek aktivnega oplemenitenja s plačilom carin in nacionalnih uvoznih dajatev.
 

• Hkratni vnos v domačo porabo in sprostitev v prosti promet za blago, ki je oproščeno DDV v okviru davčne dobave v drugo državo članico.

Primer: Uvoz blaga, ki je oproščeno plačila DDV, po davčnem zastopniku.
 

• Domača poraba s hkratnim vstopom v prosti promet v okviru izvajanja posebnih ukrepov v zvezi s plačilom zneska v prehodnem obdobju po pristopu novih držav članic.

Primer: Sprostitev v prosti promet za kmetijske izdelke, za katere v prehodnem obdobju po pristopu novih držav članic veljajo posebni carinski postopki ali posebni ukrepi med novimi državami članicami in preostalo Skupnostjo, kakršni so se včasih uporabljali za ES in PT.
 

• Sprostitev blaga v prosti promet in domača poraba za DDV ali trošarine in vnos takega blaga v postopek davčnega skladiščenja.

Razlaga: Oprostitev plačila DDV ali trošarin z vnosom blaga v postopek finančnega skladiščenja.

Primeri: Cigarete, uvožene iz tretje države, so sproščene v prosti promet, in DDV je bil plačan. Plačilo trošarin se odloži za čas, ko je blago v davčnem skladišču ali v odobrenem območju.
Cigarete, uvožene iz tretje države, so sproščene v prosti promet in trošarine so bile plačane. Plačilo DDV se odloži za čas, ko je blago v davčnem skladišču ali na odobrenem območju.
 

• Vnos blaga za domačo porabo s hkratno sprostitvijo v prosti promet za nadomestno blago v okviru postopka pasivnega oplemenitenja pred izvozom blaga za začasni izvoz.

Razlaga: Sistem standardne zamenjave (IM-EX), predhodni uvoz v skladu s členom 154(4) zakonika.
 

• Vnos skupnostnega blaga v domačo porabo v okviru menjave med deli carinskega območja Skupnosti, v katerih veljajo določbe Direktive 77/388/EGS, in deli tega območja, v katerih te določbe ne veljajo, ali v okviru menjave med deli tega območja, v katerih te določbe ne veljajo.

Vnos blaga v domačo porabo v okviru menjave med Skupnostjo in državami, s katerimi ta sestavlja carinsko unijo.

Razlaga: Izvoz z vnosom za domačo porabo za blago iz tistih delov Skupnosti, v katerih ne velja Šesta direktiva o DDV (77/388/EGS). Uporaba EUL je določena v členu 206 IU.

Primeri: Blago, ki prihaja iz Martinika in se vnese za domačo porabo v Belgiji. Blago, ki prihaja iz Andore in se vnese za domačo porabo v Nemčiji.


Pri sprostitvi v prost promet se obračunajo uvozne dajatve in druge  dajatve, kot so DDV, trošarine, takse. Obračun carinskega dolga si je moč ogledati na spletni strani Carinske uprave RS.

Za izračun dajatev moramo  ugotoviti v katero tarifno oznako se blago uvršča in vedeti nekatere šifre iz kodeksa šifer, ki jih moramo vnesti v računski modul za izračun dajatev.

Pri sprostitvi v prost promet se glede na vrsto blaga lahko obračunavajo naslednje dajatve :

• carinske dajatve za industrijske izdelke; 
• carinske dajatve za kmetijske proizvode;
• dodatne dajatve; 
• dokončne protidampinške dajatve; 
• začasne protidampinške dajatve; 
• dokončne izravnalne dajatve;
• začasne izravnalne dajatve; 
• davek na dodano vrednost (DDV);
• kompenzacijske obresti (DDV);
• zamudne obresti (DDV);
• zamudne obresti;
• kompenzacijske obresti (npr. aktivno oplemenitenje);
• dajatve, pobrane v imenu drugih držav.

Ob izvozu se lahko pobirajo naslednje dajatve:

• izvozne dajatve; 
• izvozne dajatve za kmetijske proizvode;

Nacionalne dajatve, ki se lahko pobirajo ob uvozu:

• trošarina od energentov in električne energije; 
• trošarina od alkohola in alkoholnih pijač; 
• trošarina od tobačnih izdelkov – specifična trošarina;
• trošarina od tobačnih izdelkov – proporcionalna trošarina;
• okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 od tekočih goriv;
• okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 od plinastih goriv;
• okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 od trdih goriv; 
• druge oblike posebnih davkov oziroma dajatev;
• okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin; 
• okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil; 
• davek na motorna vozila.