Poreklo blaga

 

Poreklo blaga je eden od treh carinskih instrumentov, ki vplivajo na carinsko obravnavo ter na višino carinskega dolga ob uvozu.
 

Poreklo je »gospodarska« narodnost blaga v mednarodni trgovini.

Razlikujemo dve vrsti porekla:

  • nepreferencialno poreklo

Nepreferencialno poreklo se uporablja pri določanju porekla za blago, ki je podvrženo različnim ukrepom trgovinske politike (kot npr. protidampinške in izravnalne dajatve, zaščitni in povračilni ukrepi, trgovinski embargo, količinske omejitve) ali tarifnim kvotam. Uporablja se tudi za statistične in druge namene.

Na nepreferencialno poreklo niso vezane carinske ugodnosti v smislu znižanih carinskih dajatev ali oprostitev.

  • preferencialno poreklo

Preferencialno poreklo je podeljeno blagu iz določenih držav, ki je izpolnilo določene pogoje. Za pridobitev preferencialnega porekla ti pogoji na splošno pomenijo zahtevo, da je blago v celoti pridobljeno ali je bilo podvrženo posebej določeni obdelavi oziroma predelavi.

Preferencialno poreklo prinaša določene carinske ugodnosti v smislu znižanih carinskih dajatev ali oprostitev za blago v trgovini med državami, ki so se o takšnem režimu dogovorile ali je ena stran takšen režim odobrila enostransko (avtonomno).

Za pridobitev preferencialnega porekla blaga mora blago izpolniti določene pogoje, v skladu s protokolom o poreklu, ki je sestavni del sporazuma  z zadevno državo oziroma v skladu s pravili o poreklu, ki veljajo za enostranski (avtonomni) režim.


Slovenski trg  je sestavni del notranjega trga EU, za katerega je značilen prost pretok blaga in storitev. Ena temeljnih vrednot notranjega trga EU je čim bolj svobodno trgovanje in s tem odprava carinskih postopkov. Vendar je za potrebe trgovanja z blagom, ki prihaja v EU ali odhaja iz EU, treba še vedno upoštevati pravila o poreklu. Blago s poreklom se lahko znotraj EU predeluje ali pa se znotraj EU trguje z nepredelanim blagom.  Za trgovanje z blagom s poreklom na notranjem trgu EU se kot dokazilo o poreklu uporablja izjava dobavitelja.
 

EU ima vzpostavljeno carinsko unijo s tremi državami: Turčijo, Andoro  in San Marinom. Trgovanje z blagom znotraj carinskih unij ne temelji na poreklu blaga, ampak na dejstvu, da blago izpolnjuje določbe glede prostega prometa (določbe glede statusa skupnostnega blaga oziroma turškega blaga). Vendar vsi izdelki ne sodijo v okvir carinske unije, temveč zanje velja preferencialna obravnava, ki temelji na poreklu.


Več informacij o poreklu blaga.