Na kratko
Poreklo blaga je orodje, s pomočjo katerega države najbolj učinkovito izvajajo ukrepe zunanjetrgovinske politike. Pravila, ki določajo poreklo blaga so pomembna za pravilno delovanje sporazumov o prosti trgovini (FTA - Free Trade Agreement). Različna pravila o poreklu, ki so vgrajena v različne podpisane sporazume, predstavljajo oviro pri trgovanju.
Evropski carinski predpisi določajo dve osnovni vrsti porekla:
- nepreferencialno poreklo (statistično, komercialno), ki ne nudi carinskih ugodnosti ter
- preferencialno poreklo, ki je povezano s carinskimi ugodnostmi. V okviru pravil, ki določajo preferencialno poreklo pa je treba ločiti med pravili, ki določajo vzajemno peferencialno obravnavo med EU in tretjimi državami in pravili, ki določajo enostransko preferencialno obravnavo s strani EU (npr. za najmanj razvite države).
Pravila o preferencialnem poreklu blaga so v evropskem prostoru zelo usklajena. Tako so pravila v različnih preferencialnih bilateralnih sporazumih različna le v členih, ki govorijo o kumulaciji (bilateralna ali diagonalna ali polna) in določilih prepovedi povračila carine (no drawback).
Shema Porekla v EU
Shema Porekla blaga v EU
Panevropska kumulacija
Pravila, ki določajo poreklo blaga so pomembna za pravilno delovanje sporazumov o prosti trgovini med trgovinskimi partnerji. Glavni pomen območja proste trgovine je namreč ravno poreklo blaga, kar pomeni, da morajo biti pravila o poreklu blaga v državah, vključenih v sporazume o prosti trgovini, enaka. Pri tem je potrebno razlikovati med bilateralno in multilateralno kumulacijo porekla.
EU uporablja Standardni protokol o poreklu, ki predstavlja osnovo najpomembnejših prostotrgovinskih sporazumov s tretjimi državami, saj določa uporabo identičnih pravil o poreklu. S tem je bilo doseženo, da temelji trgovanje med vsemi vključenimi državami na isti osnovi. Sistem je poznan pod pojmom panevropska kumulacija porekla, vanj pa so vključeni sporazumi, ki jih ima EU sklenjene s posameznimi državami:
- Enotni gospodarski prostor (EEA) - EU, Islandija, Norveška in Liechtenstein,
- Sporazum o prosti trgovini s Švico (ki je članica EFTA, a se ni vključila v EEA),
- Sporazumi o prosti trgovini z državami: Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška, Slovenija, Estonija, Litva, Latvija, Bolgarija, Romunija,
- Carinska unija s Turčijo( panevropska kumulacija porekla velja le za industrijske izdelke), San Marinom in Andoro.
Za vse zgoraj naštete države veljajo enaka pravila o poreklu blaga.
Bilateralna kumulacija porekla nastopa v:
- Stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumih (SAS) s Hrvaško in Makedonijo. Pravila o poreklu blaga so zelo podobna panevropskim, le da gre samo za bilateralno kumulacijo.
- Sporazumih s Sredozemskimi državami: Malto, Ciprom, Alžirijo, Tunizijo, Marokom, Izraelom, Palestino, Egiptom, Jordanijo, Libanonom, Sirijo in Turčijo. Pravila o poreklu blaga so v teh sporazumih podobna. Med temi državami in EU se odvija proces poenotenja pravil v Evro-Mediteransko kumulacijo (vzporedno z oblikovanjem Evro-Mediteranskega območja proste trgovine do leta 2010).
- Sporazumih z Južnoafriško republiko, Mehiko in Čilom, ki imajo vsak svoja pravila o poreklu.
EU enostransko priznava carinske ugodnosti (brez sporazumov):
- prekomorskim deželam in teritorijem (OCT),
- državam Afrike, Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms initiative - EBA
- zahodno-balkanskim državam (Albaniji, Bosni in Hercegovini in Srbiji in Črni gori)
- državam v razvoju (GSP sporazumi).
Predpisi SLO / EU
Slovenija je od leta 1995 svoja pravila o poreklu gradila v skladu z zahtevami o harmonizaciji slovenske carinske zakonodaje z zakonodajo EU. Zato področje porekla blaga ob vstopu v EU ne bo predstavljalo večjih težav.
Najpomembnejši členi o poreklu blaga v slovenskem in evropskem carinskem zakoniku so podani v spodnji tabeli:
Izjava dobavitelja
Z izjavo dobavitelja dobavitelj na notranjem trgu dokazuje poreklo blaga, dobavljenega kupcu, običajno predelovalcu in kasnejšemu izvozniku. Na ta način se velik del odgovornosti za dokazovanje porekla blaga ob izvozu prenese na dobavitelje in so izvozniki razbremenjeni dela odgovornosti.
S 1. majem 2004 je tudi v Sloveniji stopila v veljavo evropska izjava dobavitelja, ki se uporablja ob prodaji blaga znotraj celotnega notranjega trga EU. To pomeni, da slovenski dobavitelj, ki je pred 1. majem 2004 kupcu v Italiji z blagom pošiljal potrdilo EUR.1, po 1. maju 2004 izdaja le izjavo dobavitelja.
V EU je izjava dobavitelja opredeljena v
Uredbi ES št. 1207/2001 (v slovenskem jeziku). Evropska izjava se od slovenske, ki je trenutno v uporabi, razlikuje le v navedbi predpisa, na osnovi katerega je bila izdana in navedbi števila država, za katere je veljavna.
Na zgornji spletni povezavi lahko dobite
osnutke za:
- izjavo dobavitelja za izdelke, ki imajo status preferencialnega porekla,
- dolgoročno izjavo dobavitelja za izdelke, ki imajo status preferencialnega porekla,
- izjavo dobavitelja za izdelke, ki nimajo statusa preferencialnega porekla,
- dolgoročno izjavo dobavitelja za izdelke, ki nimajo statusa preferencialnega porekla,
Primer izjave dobavitelja slovenskega dobavitelja po 1. maju 2004:
Spodaj podpisani izjavljam, da ima blago, navedeno na tem računu, poreklo iz Skupnosti in zadostuje pravilom o poreklu, ki urejajo preferencialno trgovino s Švico, EGP (EEA), Bolgarijo, Romunijo, Turčijo, Andoro, Ferskimi otoki, Hrvaško, Makedonijo, AKP (ACP), Južnoafriško republiko, Mehiko, Čilom, Alžirijo, Tunizijo, Marokom, Izraelom, Palestino (Zahodni breg in Gaza), Egiptom, Jordanijo, Libanonom, Sirijo, Prekomorskimi deželami in teritoriji, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro, Ceuto in Melillo in GSP.
Takšno izjavo za kupce iz tujine mora slovenski dobavitelj dati na račun. Napisana mora biti v jeziku, v katerem je napisan račun (največkrat v angleščini).
Informativno potrdilo
Carinski organi lahko zato, da preverijo točnost ali verodostojnost izjave dobavitelja, pozovejo izvoznika, da od dobavitelja pridobi informativno potrdilo INF 4. Potrdilo izdajo carinski organi države članice, v kateri je sedež dobavitelja. Navedeni organi imajo pravico, da zahtevajo kakršna koli dokazila in izvedejo kakršne koli preglede dobaviteljevega knjigovodstva ali katere koli druge preglede, ki se jim zdijo potrebni.
Carinski organi izdajo informativno potrdilo INF 4 v treh mesecih po prejemu zahtevka predloženega s strani dobavitelja in v njem navedejo, ali je bila izjava, ki jo je dal dobavitelj, točna ali ne. Izpolnjeno potrdilo se izroči dobavitelju, da ga naprej posreduje izvozniku zaradi predaje zadevnemu carinskemu organu.
Osnutek INF 4 je v slovenskem jeziku na voljo v prilogi
Uredbe ES št. 1207/2001.
Reforma GSP pravil o poreklu blaga
Evropska komisija je novembra 2008 v obravnavo predložila revidiran predlog uredbe o preferencialnih pravilih o poreklu blaga za GSP. Evropska komisija je prvi osnutek nove uredbe pripravila že oktobra 2007, vendar je bil deležen številnih kritik s strani držav članic EU. Nov predlog se v primerjavi s prvotnim predlogom razlikuje v
kriterijih za doseganje porekla blaga. Namreč prvotni predlog je temeljil na enotnem kriteriju dodane vrednosti, za katerega je bilo ugotovljeno, da ne ustreza vsem sektorjem ter ima še druge pomanjkljivosti (npr. vpliv cenovnih nihanj na doseganje porekla blaga).
Namen reforme pravil o poreklu blaga je v prvi vrsti izboljšati izkoriščenost GSP za države v razvoju, zato naj bi revidirani osnutek omogočal lažje doseganje porekla blaga, kar naj bi se glede na izdelane študije najbolj odrazilo v lažjem doseganju porekla blaga za tekstil in oblačila, obutev, stroje in mehanske naprave, transportno industrijo ter predelane kmetijske in ribiške proizvode. Pri teh proizvodih je namreč razlika med MFN in carinsko stopnjo v okviru GSP najvišja.
Za povzetek glavnih sprememb, ki jih prinaša revidirani predlog uredbe
kliknite tukaj.
Besedilo revidiranega predloga je dostopno na naslednji spletni strani
DG TAXUD.
V zvezi s predlogom nove Uredbe Komisije o GSP pravilih o poreklu blaga v Republiki Sloveniji trenutno potekajo
posvetovanja z domačo industrijo. Zato vabimo, da zainteresirana podjetja, zlasti tista, ki uvažate blago iz držav koristnic splošnega sistema preferencialov (GSP), posredujejo svoje mnenje glede predlaganih sprememb preferencialnih pravil o poreklu blaga. Kontaktna oseba za posredovanje mnenj oziroma morebitnih vprašanj je Marjeta Bajt, Ministrstvo za gospodarstvo (
marjeta.bajt@gov.si) ali Iris Gorjanc Dolničar, Ministrstvo za finance (
iris.dolnicar@mf-rs.si).
Informacija - februar 2008:
Evropska komisija je dne 16. marca 2005 sprejela Smernice o prihodnosti pravil o poreklu blaga v preferencialnih trgovinskih dogovorih, ki so logično nadaljevanje Zelene knjige z dne 18. decembra 2003 na isto temo. Smernice predvidevajo, da se reformirana pravila o poreklu blaga implementirajo najprej na področju Splošnega sistema preferencialov znanim pod imenom GSP. V ta namen je bila opravljena študija presoje vpliva in oktobra 2007 je Evropska komisija pripravila
osnutek Uredbe Komisije o reformiranih GSP pravilih o poreklu blaga in je trenutno predmet intenzivne razprave med državami članicami EU. Osnutek nove uredbe predvideva uveljavitev novih GSP pravil o poreklu blaga s 1.1.2009 z izjemo postopkovnih določb (glej spodaj), ki naj bi pričele veljati šele s 1.1.2012 z možnostjo podaljšanja njihove ne-uveljavitve do 31. decembra 2016. Osnutek nove Uredbe o GSP pravilih o poreklu blaga sestavljajo novosti na treh ključnih vsebinskih področjih in sicer:
Reformirana pravila o poreklu blaga za doseganja porekla blaga:
Glavna novost na tem področju je predlog Evropske komisije o uvedbi enotnega kriterija dodane vrednosti za izdelke, ki niso v celoti pridobljeni. Ta kriterij temelji izključno na dodani vrednosti v ustrezni državi upravičenki (ali kadar je to primerno, v ustrezni regionalni skupini). EK predlaga splošni kriterij 30% dodane vrednosti za večino izdelkov ter strožja pravila za nekatere kmetijske, predelane kmetijske, ribiške proizvode ter industrijske izdelke. Vezano na nove kumulacijske določbe velja, da kriterij v okviru bilateralne kumulacije ostaja nespremenjen, medtem ko je kriterij za regionalno kumulacijo poenostavljen.
Postopkovne določbe/nova razdelitev pristojnosti med gospodarskimi subjekti in pristojnimi organi pri upravljanju in kontroli porekla:
Pravice in obveznosti gospodarskih subjektov in pristojnih organov so na novo definirane. Uvaja se sistem registriranega izvoznika, ki ni klasičen pooblaščeni izvoznik. Takšni izvozniki naj bi v skladu z novo predlaganimi določbami morali pridobiti predhodno registracijo pri pristojnih organih države, ki bi bili odgovorni tudi za opravljanje ustreznih preverjanj. Bistvena novost je tudi, da naj bi izvozniki sami dokazovali poreklo blaga na temelju posebne izjave o poreklu, ki ni klasično dokazilo o poreklu blaga. Takšen sistem nalaga dodatne odgovornosti in obveznosti uvoznikom v EU, ki se bodo morali zaščititi pred morebitnimi lažnimi izjavami o poreklu s predhodnim preverjanjem registracije izvoznikov in vgradnjo ustreznih zaščitnih klavzul v kupoprodajne pogodbe.
Zagotavljanje varnega okolje:
Zadevni vsebinski sklop se nanaša na spoštovanje predpisanih preferencialnih pravil o poreklu blaga s strani držav upravičenk. Ta cilj je mogoče doseči na temelju predhodne ocene sposobnosti države upravičenke ustreznega trgovinskega dogovora, da ta dogovor, ustrezna pravila in postopke pravilno izvaja, s pomočjo usposabljanj, tehnične pomoči in posredovanja ustreznih informacij tem državam kot tudi z budnim spremljanjem ravnanja pristojnih organov držav upravičenk v skladu s predpisanimi GSP pravili o poreklu blaga (slednje je znano tudi pod imenom "monitoring").
Vezano na predlog nove Uredbe Komisije o GSP pravilih o poreklu blaga v Republiki Sloveniji trenutno potekajo
posvetovanja z domačo industrijo.Zato vabimo, da zainteresirana podjetja, zlasti tista, ki uvažate blago iz držav koristnic splošnega sistema preferencialov, posredujejo svoje mnenje glede predlaganih sprememb preferencialnih pravil o poreklu blaga v okviru GSP. Kontaktna oseba za posredovanje mnenj je g. Aleš Merhar (
ales.merhar@gzs.si).