Argentina
Osnovni podatki
Argentina je osma največja država na svetu, meri 2,74 milijona kvadratnih kilometrov in ima dobrih 41 milijonov prebivalcev. Približno 97 % prebivalstva je evropskega (španskega in italijanskega) porekla, 92 % je pripadnikov rimsko-katoliške vere, ostali pa: 2 % protestantov, 2 % judov in 4 % ostalih.
Uradni jezik je španski, v državi se uporablja metrični sistem, valuta pa je argentinski peso. 14 % prebivalcev živi v revščini.
Argentina je članica ALADI (Latin American Integration Association), FTAA (Free Trade of the Americas) in ustanoviteljica Mercosur zveze. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011; Dialog NewsRoom, september 2011.
Politični sistem
Argentina je zvezna republika predsedniškega tipa, razdeljena na 23 provinc ter avtonomno glavno mesto. Vsaka provinca ima voljenega guvernerja in zakonodajno telo (legislatura).
Izvršno oblast predstavlja predsednik države, ki vodi tudi vlado. Na predsedniških volitvah konec oktobra 2007 je Cristina Fernandez de Kirchner, žena dotedanjega predsednika Nestorja Kirchnerja, postala prva izvoljena predsednica države.
V teoriji sta vlada in predsednik odgovorna kongresu, v praksi pa v Argentini prevladuje predsedniška avtoriteta. Zakonodajno oblast predstavlja dvodomni kongres (Congreso Nacional), ki je sestavljen iz senata in poslanske zbornice.
Senat – 72 senatorjev je voljenih na splošnih volitvah. Slednje ne potekajo hkrati, saj se vsake dve leti obnovi ena tretjina senatorjev. Vsaka provinca in avtonomno mesto Buenos Aires imajo po 3 senatorje. Senatorski mandat traja 6 let.
Poslanska zbornica – 257 poslancev je voljenih na splošnih volitvah. Volitve polovice poslancev potekajo vsake dve leti. Poslanski mandat traja štiri leta.
Naslednje predsedniške volitve bodo 23. oktobra 2011, prav tako tudi naslednje kongresne volitve.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Gospodarstvo
Argentina je zelo bogata z naravnimi viri, kmetijstvo ter živilska industrija pa imata tradicionalno pomembno vlogo v gospodarstvu in izvozu. V devetdesetih letih se je zaradi visokih vlaganj močno povečal tudi izvoz nafte in zemeljskega plina, tako da glavnino izvoza predstavljajo surovine in kmetijski izdelki. Večina izvoza je usmerjenega v regionalno gospodarsko združenje Mercosur (Brazilija, Paragvaj in Urugvaj), ter v ZDA in Kitajsko.
Argentina je v letu 1998 doživela veliko gospodarsko in politično krizo, ter posledično tudi bankrotirala in ni odplačala dolgov svojim zunanjim upnikom. Zaradi tega ima še vedno zelo visoko oceno tveganja, ter slabši dostop do kapitala. Tokratna recesija pa je ni tako močno prizadela predvsem zaradi razvitega kmetijsko/prehrambnega sektorja.
Kmetijski sektor, ki temelji predvsem na živinoreji ter pridelavi žit, predstavlja 10 % nacionalnega BDP. Največ pridelujejo pšenico, koruzo, sojo in citruse.
Argentina je bogata v energetskih virih. Je največji proizvajalec zemeljskega plina v Latinski Ameriki in četrti največji proizvajalec nafte na svetu.
Industrijski sektor se je precej razvil v zadnjih petih letih in danes prispeva več kot tretjino BDP. Glavna industrijska panoga je pakiranje in konzerviranje hrane, predvsem mesa.
Tudi storitveni sektor se močno razvija v zadnjih letih in danes predstavlja že več kot polovico BDP. Argentina je specializirana predvsem na področjih visoko tehnoloških storitev, razvoja programske opreme ter nuklearne energije.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.