Tržne poti, distribucija
Najpogostejši način prodaje uvoženega blaga v Avstriji je preko trgovcev na debelo, ki se poleg trgovinske dejavnosti ukvarjajo tudi z uvozom in izvozom blaga.
Pomembno je vedeti, da avstrijski poslovni zakonik dovoljuje opravljanje uvoznih poslov tudi trgovcem na drobno. Kot uvozniki se pojavljajo tudi proizvajalci in Avstrijska zvezna nabavna agencija. Možna registracija kot dobavitelj na
www.bbg.gv.at.
Naslove potencialnih skupin ali posameznih kupcev v Avstriji je možno pridobiti preko trgovinskih registrov ali neposredno pri Avstrijski gospodarski zbornici:
Postopek pridobivanja naslovov je sledeč:
1. Slovensko podjetje opredeli svoje zahteve čimbolj konkretno, kar omogoča, da so tudi odgovori usmerjeni točno v iskani segment podjetij in pošlje povpraševanje na naslov:
Service-GmbH der Wirtschaftskammer Österreich
Adressenservice
Wiedner Hauptstraße 63
1045 Wien
Tel.: ++43 (0) 5 90 900-4514
Fax.: ++43 (0) 5 90 900-118255
e-mail:
adressenservice@wko.at
2. WKO pošlje ponudbo (iz katere so razvidni vsi pogoji), formular za naročilo in spisek dejavnosti-Fachgruppenliste, kjer je možno točno izbrati šifro dejavnosti ter navedbo števila potencialnih kontaktov po zveznih deželah. Cena posameznega naslova je cca. 0,5 EUR.
3. Podjetje izbere točno šifro dejavnosti, izbere dežele in se odloči za določeno št. naslovov ter to sporoči WKO v naročilu naslovov.
4. WKO glede na naročilo pošlje fakturo, ki jo mora podjetje plačati in poslati dokazilo o plačilu, po prejemu katerega WKO dostavi imena in naslove podjetij ( ne pa tudi tel, fax, email).
Zanimiv partner za vzpostavitev poslovnih stikov in za začetek poslovanja v Avstriji je tudi Avstrijsko-slovenska trgovinska zbornica. ASTZ je bila ustanovljena leta 2000 z namenom podpirati razvoj gospodarskih stikov med Slovenijo in Avstrijo. Njena glavna naloga je, pomagati podjetjem obeh držav pri vstopu na sosednji trg.
Informacije in kontakt:
Avstrijsko-slovenska trgovinska zbornica
Österreichisch-slowenische Handelskammer
c/o Steiermärkische Bank und Sparkassen AG
Schmiedgasse I/I
8010 Graz, Avstrija
Richarda Kölbl in Marjeta Vasari
Tel: +43 (0)5 0100-35639 ali 35640
Faks: +43 (0)5 0100-935639 ali 935640
E-pošta:
office@as-chamber.com
Url:
www.as-chamber.com
Naslove podjetij je možno dobiti tudi pri komercialnih izdajateljih poslovnih informacij:
Compass Verlag Ges.m.b.H.
Matznerstrasse 17
A – 1140 Wien
Tel.: 0043 1981 160
Fax: 0043 198116 118
e-mail:
office@compass.at
Wer liefert was Ges.m.b.H.
Inkustrasse 1-7
A – 3400 Klosterneuburg
Tel.: 0043 2243 33 76 5
Fax: 0043 2243 33 76 588
e-mail:
info@wlw.at
http://
www.wlw.at/start/wlw_dach/AT/de/index.html
Herold Business Data AG
Guntramsdorfer Strasse 105
A – 2340 Mödling
Tel: 0043 2236 40 113
Fax: 0043 2236 40 18
Creditreform Wirtschaftsauskunftei
Kubicki Verlag
Muthgasse 36-40 (BT4)
A – 1190 Wien
Tel.: 0043 1 218 62 200
Fax: 0043 1 218 62 204
Hoppenstedt & Co
Wirtschaftsverlag GesmbH
A Matznergasse 17
A – 1140 Wien
Tel: 0043 1 876 37 00 600
Fax: 0043 1 876 37 00 66
E-mail:
info@hoppenstedt.at
Jupiter VerlagsgesmbH
Reisnerstr. 41
A – 1030 Wien
Tel: 0043 1 710 55 36
Fax: 0043 1 710 55 36
V Avstriji obstajajo različni distribucijski kanali. Možna je prodaja preko različnih členov prodajne poti: preko uvoznikov, trgovcev na debelo, neposredno preko trgovcev na drobno, preko nabavnih združenj, podružnic, prodajnih predstavnikov,...
Če želi podjetje prodajati v Avstriji neposredno končnim potrošnikom, je najprimernejši način prodaja preko agenta oziroma trgovskega zastopnika. Agent bo deloval v imenu in za račun podjetja – izvoznika, ki ga zastopa. V Avstriji trenutno deluje okrog 9.000 agentov, ki zastopajo tuje ponudnike in ustvarijo letno okrog 20 milijard USD prometa. Ti uživajo v Avstriji ugled, kot zelo kakovostni prodajni specialisti, zato je prodaja preko njih na avstrijskem trgu priporočljiva.
Priporočljivo je, da je sporazum med izvoznikom v Avstrijo in agentom v Avstriji sklenjen v pisni obliki. V njej so opredeljene pravice in obveznosti agenta v skladu z avstrijskim zakonom (Handelsvertretergesetz). Vsi agenti, registrirani v Avstriji, so člani organizacije
Bundesgremium der selbstständigen Handelsagenten (Bundesgremium der Handelsvertreter), ki je del
avstrijske gospodarske zbornice (preko te povezave je možno priti direktno do naslovov agentov, ali vložiti elektronsko povpraševanje po agentu).
Tržno komuniciranje, promocija
Med mediji najbolj izstopajo dnevni časopisi, regionalni brezplačni tedniki in nacionalne revije, le-tem sledita televizija in radio. Korporativno sponzorstvo je dovoljeno in predstavlja priljubljen način promocije za pomembnejše športne dogodke. Nekatere oblike neposrednega trženja, kot na primer trženje po telefonu so omejene.
Oglaševanje v medijih
Dnevnika
Der Standard in
Die Presse sta tudi najbolj brana časopisa s poslovno vsebino.
Das Wirtschaftsblatt pa je edini gospodarski dnevnik.
Poleg treh programov državnega ORF se vse bolj uveljavljajot udi komercialne televizijske postaje. Preko kabelske in satelitske televizije delujejo številne tuje televizijske postaje.
Oglaševanje preko plakatov je v Avstriji že zelo uveljavljeno. Prav tako pa se povečuje tudi pomen neposrednega oglaševanja, zlasti pošte in letakov.
Zakon o preprečevanju nelojalne konkurence (
Gesetz gegen den unlauteren Wettbewerb – UWG) strogo prepoveduje določene vrste oglaševanja, kot so na primer:
- Zavajajoče oglaševanje (strogo prepovedano),
- Promocijska darila pri nakupu osnovnega proizvoda (z nekaterimi izjemami),
- Zloraba blagovnih znamk, zaščitenih imen in uveljavljenih znakov drugega podjetja.
Cenovna konkurenca v splošnem ni prepovedana, vendar pa je nezakonita, če je združena z nakupom blaga ali če je na kupca izvajan pritisk za nakup določenega proizvoda.
Primerjalno oglaševanje je dovoljeno pod pogojem, da ni etično sporno ali zavajajoče.
Ponudbe s popusti so dovoljene, v skladu z Zakonom o kartelih in UWG. Prepovedana pa je sistematična prodaja blaga po prodajni ceni, nižji od stroškov oziroma nakupne cene. Zakon o kartelih tudi določa, da podjetje, ki ne nastopa kot prodajalec na drobno, ne sme oglaševati cen proizvodov končnim potrošnikom, razen če ni jasno opredeljeno, da cene niso namenjene končnim potrošnikom.
Podrobnejše informacije o oglaševanju in posameznih medijih v Avstriji lahko dobite na spletni strani
avstrijske gospodarske zbornice, Združenje za gospodarsko propagando in tržno komuniciranje in dvojezičnem podjetju
ILAB crossmedia OG
Benediktplatz 5/3
A-9020 Celovec
Kontaktna oseba: Franc Tomažič
E-pošta:
office@ilab.at
Elektronsko poslovanje
Uporaba interneta se v Avstriji širi izredno hitro. Od leta 2000 – 2007 je število internetnih uporabnikov v Avstriji naraslo za 121,4%. Po podatkih EUROSTAT je v letu 2008 redno uporabljalo internet 66 odstotkov Avstrijcev, kar je nad evropskim povprečjem, ki znaša 56 odstotkov. Velika večina podjetij ima urejeno elektronsko poslovanje, prav tako je uporaba interneta in elektronske pošte izredno razvita v organih javne uprave, kjer deluje tudi e-uprava. V letu 2006 so avstrijska podjetja v povprečju zabeležila 2,1 odstotka celotne prodaje preko interneta.
Vir: EUROSTAT
Plačevanje
Po informacijah
Nove ljubljanske banke se slovenski izvozniki pri izvozu v razvite države vedno redkeje poslužujejo instrumentov za zavarovanje plačil (dokumentarnega inkasa, akreditivov, menic) in se pogosteje odločajo za dobavo blaga na odprt račun (clean payment), saj se z upadanjem rizika v razvitih državah zmanjšuje uporaba instrumentov zavarovanja plačil. Tako naj bi 70% plačil predstavljala prosta nakazila (avansi, dobava na odprt račun). Uporaba akreditivov in dokumentarnega inkasa se v zadnjih letih manjša, še vedno pa prevladuje uporaba akreditivov napram dokumentarnemu inkasu. Zaradi specifičnih lastnosti poslov je garancijsko poslovanje z razvitimi državami v porastu.
Odločitev za uporabo posameznih instrumentov je odvisna od rizičnosti države in v veliki meri od medsebojnega zaupanja med partnerji. Pomemben dejavnik pa je tudi cena instrumenta zavarovanja.
Transport
Zahvaljujoč svoji osrednji evropski legi je Avstrija pomembna tranzitna država z dobro razvito cestno in železniško infrastrukturo (5.600 km železniških povezav in 110.000 km cestnih povezav). Pri tranzitu in v notranjem prometu ima vodilno vlogo tovorni promet. Približno 30 % vsega blaga se prevaža po tirih, kar je občutno nad povprečjem EU. Avstrija ima še 55 letališč in 358 km notranjih vodnih poti. Luka Koper predstavlja najpomembnejše pristanišče za avstrijsko gospodarstvo.
Letalski prevoz
Iz Ljubljane obstaja redna direktna letalska povezava na Dunaj. Najpomembnejša mednarodna letališča v Avstriji so na Dunaju, v Gradcu, Celovcu, Linzu, Salzburgu in Innsbrucku. Več informacij o posameznih letališčih in povezavah je na voljo na spletni strani Flugenhafen.at.
Glavni domači letalski prevoznik je Austrian Airlines, ki zagotavlja povezave v več kot 130 destinacij in je član Star Alliance, obstaja pa tudi široka ponudba poletov nizkocenovnih ponudnikov.
Železniški prevoz
Avstrijsko železniško omrežje je dolgo približno 5.600 km. Največji ponudniki železniškega prevoza so Avstrijske železnice Österreichische Bundesbahnen ÖBB ter Rail Cargo Austria.
Cestni prevoz
Avstrija ima dobro razvito in učinkovito cestno omrežje, ki obsega preko 110.000 km. Avtocest in hitrih cest je 2.000 km. Na avtocestah so obvezne vinjete za osebna vozila, za tovornjake pa velja sistem elektronskega cestninjenja, ki je odvisen od prevoženih kilometrov (izračun na strani ASFINAG. Avto je možno najeti v vseh večjih mestih. Vse informacije o cestnem prometu so na voljo na spletni strani ÖAMTC.
Za tovorna vozila s prikolicami, katerih skupna masa presega 3,5t in za priklopnike in polpriklopnike ter delovne stroje, katerih največja dovoljena masa presega 7,5t, velja nočna prepoved vožnje vse dni med 22:00 in 5:00 uro ter med vikendi in prazniki (sobote od 15:00 do 24:00; nedelje in prazniki od 0:00 do 22:00). Izjeme so tovorna vozila s prikolicami, katerih skupna masa presega 3,5t in prevažajo mleko ter tovorna vozila nad 7,5t, ki prevažajo meso ali žive živali za zakol, prevozi hitro pokvarljivega blaga, dostava hrane in živil na turistične lokacije, vlečne in interventne službe. Omejitev hitrosti za tovorna vozila s skupno maso nad 3,5t je v zaprtih naseljih 50km/h, izven naselja 70km/h in na avtocesti 80km/h.
Od 1. januarja 2012 je obvezno oblikovanje rešilne poti v primeru prometnega zastoja, in sicer na dvopasovnih cestah se mora rešilna pot oblikovati na sredini, na tri ali štiripasovnih cestah pa med najbolj levim in naslednjim voznim pasom.
Rečni promet
Rečni promet, razvit predvsem na Donavi, ponuja zlasti za prevoz množičnega blaga ugodne cene v primerjavi z železniškim in cestnim prevozom. Vožnja po Donavi ne poteka ob vikendih in v nočnem času. Avstrija ima 4 rečna pristanišča (Enns, Krems, Linz in Dunaj). Informacije o plovbah so dostopne na spletni strani DDSG Blue Danube, več informacij o rečnem prometu na Donavi pa je na voljo na spletni strani Via Donau.