Poslovna zakonodaja

Predpisi o deviznem poslovanju

Zakonsko je regulirano le trgovanje z devizami na finančnih trgih (na sekundarnih trgih finančnih instrumentov: SWAP pogodbe o devizah, opcije na devize, terminski posli z devizami …). Z devizami lahko trgujejo samo borzno-posredniške družbe, tuja investicijska podjetja, ki delujejo v Belgiji, Belgijska narodna banka, domače kreditne ustanove, tuje kreditne ustanove, ki so dejavne v Belgiji, in pošta.
Belgijsko centralno banko je potrebno obveščati o vseh transakcijah s tujino ter o vseh deviznih posojilih, ki jih najamejo državni ali regionalni organi.
Dodatne informacije o zakonodaji je možno dobiti na spletnem naslovu Zvezne javne službe za pravosodje (spletna stran je tudi v nemščini, vendar pa je baza zakonodajnih besedil dostopna samo v francoščini in nizozemščini).
V začetku junija 2003 so Belgija, Luksemburg in Avstrija sporočile, da bodo obdavčile varčevalce iz drugih držav EU z namenom, da jih odvrnejo od vlaganja prihrankov v banke izven lastne države. Stopnjo obdavčitve so pričele postopno dvigovalti in sicer na začetku 15%, nato 20% in na koncu 35%. V letu 2009 je v Belgiji DDV tako znašal 21%.

Standardi in tehnični predpisi

Nacionalni organ za splošno standardizacijo je Institut belge de normalisation (IBN), ki nudi tudi informacije o standardih in tehničnih predpisih. Inštitut je nepridobitno združenje v okviru Ministrstva za gospodarstvo. Evropska komisija je inštitutu zaupala tudi vlogo glavnega središča, ki omogoča sklepanje dvostranskih in večstranskih dogovorov o ukinjanju tehničnih ovir pri trgovanju. Inštitut je član Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in Evropskega komiteja za standardizacijo (CEN).

Nacionalni organ na področju standardizacije v elektrotehniki je Comité Electrotechnique Belge (CEB), ki je član Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) in Evropskega komiteja za standardizacijo na področju elektrotehnike (CENELEC).

Belgijski nacionalni standardi imajo oznako NBN, privzeti evropski standardi pa NBN EN ali NBN HD.

Kot v vseh drugih članicah EU je treba ločiti predpise, ki zahtevajo obvezno certificiranje, od neobveznega preskušanja kot tudi evropsko zakonodajo od belgijske. Na nekaterih področjih (npr. živilski in farmacevtski izdelki, nabave v javnem sektorju …) veljajo posebni belgijski predpisi.

Belgijske organizacije, ki podeljujejo certifikate, mora pooblastiti Ministrstvo za gospodarstvo v sodelovanju z Državnim svetom za standardizacijo in certifikacijo ter odvisnimi organi, kot so Beltest (za laboratorije in kontrolne organe), OBE (za ocenjevalne laboratorije) in Belcert (odobritev certifikatov kakovosti, sistemov vodenja kakovosti in ljudi, povezanimi z ocenjevanjem kakovosti.

Belgija je članica EU, zato morajo imeti proizvodi, za katere to predpisujejo evropske direktive novega pristopa, znak CE, kar daje domnevo, da proizvod izpolnjuje evropske zahteve glede varnosti in da so izpolnjene minimalne zahteve, opredeljene v harmoniziranih standardih. Izjava o skladnosti s harmoniziranimi standardi je odgovornost proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika. Znak CE je obvezen in omogoča trženje proizvoda na celotnem evropskem gospodarskem prostoru. Certifikat o skladnosti izdelkov, pridobljen pri kateremkoli priglašenem organu v državi članici Evropske unije, velja tudi v Belgiji in obratno.

Seznam proizvodov, ki morajo biti označeni z znakom CE.

EU je sprejela Uredbo (ES 764/2008) o medsebojnem priznavanju, da se odstranijo ovire za trgovino in izboljša prost pretoka blaga. Uredba se uporablja od 13. maja 2009. Kontaktne točke za proizvode so bile ustanovljene v vseh državah članicah EU z namenom, da zagotovijo brezplačne informacije o svojih nacionalnih tehničnih predpisih in določajo postopke ravnanja za uveljavljanje teh pravil ob dajanju proizvodov na trg. Prek kontaktnih točk v državah članicah EU, organi in podjetja lahko ugotovijo, kateri tehnični predpisi se uporabljajo za določen proizvod na neharmoniziranem področju v posamezni državi EU.

Kontaktna točka za proizvode:

Spletna stran: http://economie.fgov.be

Belgija je je članica Svetovne trgovinske organizacije. Vsaka država, ki je pristopila k sporazumu TBT (preprečevanje nastanka nepotrebnih ovir pri trgovanju), mora organizirati kontaktno točko, ki odgovarja na vprašanja v zvezi s tehničnimi predpisi in standardi, ki so v pripravi ali se uporabljajo v državi.

Poizvedbena točka WTO/TBT za standarde in tehnične predpise je:

BELNotif
Ministère de l'Economie
Qualité et Sécurité - Div. Accréditation
WTC III - 5ème étage
Bd Simon Bolivar, 30
B-1000 Brussels – Belgium
Tel.:+32 2 208 36 20
Faks:+32 2 208 36 55
E-pošta: belnotif@mineco.fgov.be, paul.caruso@mineco.fgov.be

Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 64, faks. 01/478 30 97, e-pošta: prodaja@sist.si

Predpisi glede etiketiranja in pakiranja

Etiketiranje in pakiranje na splošno ureja Zakon o trgovskih postopkih ter o informiranju in zaščiti potrošnika iz leta 1991. Zakon med drugim določa, da morajo biti jasno označeni: cena (v EUR), znižana cena in količina ter ostali elementi, ki jih določajo predpisi.
Etikete, kakor tudi navodila za uporabo in garancijski listi morajo biti vedno vsaj v uradnem jeziku ali uradnih jezikih regije, v kateri je proizvod v prodaji (npr. v francoščini in v nizozemščini v Bruslju).
Posebni predpisi natančno urejajo etiketiranje in pakiranje posameznih izdelkov ali kategorij izdelkov (npr. živilskih izdelkov).

Patenti in blagovne znamke

Intelektualna lastnina obsega pravice, ki izhajajo iz intelektualne aktivnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem in umetniškem področju. Deli se v dve kategoriji:
 

• industrijska lastnina, ki vključuje patente, modele, znamke in geografske označbe;
• avtorske pravice, ki vključujejo literarna in ostala umetniška dela.

V Sloveniji se s to problematiko ukvarja Urad za intelektualno lastnino, v Belgiji Urad za industrijsko lastnino, na ravni EU pa Evropski patentni urad.
Uporabna spletna naslova za področje intelektualne lastnine in patentov sta Questel Orbit in Espacenet.

Belgija je podpisnica Pariške konvencije o zaščiti industrijske lastnine in sporazuma o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intelectual Property Organization, WIPO).
Patentno varstvo v Belgiji je usklajeno z zakonodajo EU in nudi enako zaščito kot v Sloveniji, katere predpisi na tem področju so tudi usklajeni z EU.

Patenti
V Sloveniji se lahko vloži nacionalno prijavo patenta, ki je merodajna za določanje datuma prve prijave po Pariški konvenciji. Pri slovenskem uradu je možno vložiti tudi mednarodno patentno prijavo, ki velja za 116 držav sporazuma PCT (tudi za Belgijo) in mora biti vložena v francoščini, angleščini ali nemščini. Vlogo se pošlje na WIPO v Ženevo, ki vodi postopek, istočasno pa tudi v Haag, na Evropski patentni urad, kjer opravijo vse poizvedbe glede novosti in inovativnosti patenta. Po vložitvi mednarodne patentne prijave ima vlagatelj 30 mesecev časa, da vloži zahteve za varstvo v posameznih državah. Patent velja samo v tistih državah, v katerih je patent vložen in pristojbina plačana.

Evropski patent
Slovenija je postala 1. 12. 2002 polnopravna članica Evropske patentne konvencije. To pomeni, da bo možno v Sloveniji vlagati tudi evropske patentne prijave, ki bodo posredovane v München. Prijava mora biti vložena v angleščini, nemščini ali francoščini in velja za 25 držav. Po dodelitvi patenta mora vlagatelj v treh mesecih predložiti vloge v vsaki državi posebej, kjer želi patentno varstvo. Ocena stroška evropskega patenta za čas 12 let za zaščito v vseh državah znaša okoli 30.000 EUR. Patentna zaščita traja 20 let.

Blagovne znamke
Znamke je najprej možno registrirati v Sloveniji, obstajata pa tudi drugi dve možnosti, in sicer preko WIPO v Ženevi, kar velja za vse države Madridskega aranžmaja (okrog 30 držav), ali pa Evropska znamka, ki se vlaga preko evropskega Urada za standardizacijo v Alicanteju:
Office for Harmonization in the Internal Market
Avenida Aguilera, 20
03080 Alicante
Tel: + 34 96-513-9100
Fax: + 34 96-513-9173

Modeli
Modele ureja Haaški sporazum, preko Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO). Evropski sporazum o skupni zaščiti modelov je še v pripravi.
V Belgiji lahko patent pridobi vsaka fizična ali pravna oseba, ne glede na državljanstvo ali bivališče oz. sedež dejavnosti. Enako velja za registracijo blagovne znamke, modela ali logotipa (ki velja na celotnem območju Beneluksa), pri čemer mora v tem primeru vlagatelj imeti na območju Beneluksa naslov za pisno občevanje z uradom (Urad Beneluksa za blagovne znamke). Blagovne znamke se lahko zaščiti za 10 let in zaščito podaljša, če se blagovna znamka pojavi na trgu v 5 letih.
Vsaka fizična ali pravna oseba, ne glede na državljanstvo ali bivališče oz. sedež dejavnosti lahko v Belgiji pridobi tudi evropski patent, medtem ko je za pridobitev mednarodnega patenta potrebno imeti belgijsko državljanstvo ali bivališče oziroma sedež na območju Belgije.

Nadzor uvoza

V skladu s svojim članstvom v EU ima Belgija iste predpise kot ostale članice.
EU ima sicer načeloma liberalno zunanjetrgovinsko politiko, vendar pa obstajajo določene omejitve, predvsem glede kmetijskih izdelkov (v okviru skupne kmetijske politike), za katere pri uvozu na območje EU veljajo posebni predpisi in sistemi nadzora. Glede genetsko spremenjenih organizmov velja pravilo, da je potrebno, če so dovoljeni, njihovo prisotnost jasno označiti na embalaži. Prepovedan je uvoz govedine, vzrejene s pomočjo hormonov. Zaradi »bolezni norih krav« je EU poostrila fitosanitarne ukrepe za uvoženo meso.
Obstajajo kontingenti in posebne licence za uvoz, izvoz in tranzit določenih vrst blaga (npr. za orožje, tekstil, diamante, železarske proizvode, uvoz iz Kitajske in Vietnama, embargi …). Podrobnejše informacije o kontingentih in licencah ter o postopkih pridobivanja licenc (samo v francoščini in nizozemščini).
Ko se blago uvozi v Belgiji, mora izvoznik izpolniti deklaracijo Intrastat, kar se lahko opravi po internetu. Več informacij na spletni strani Intrastata.
Pravne in fizične osebe iz EU lahko v Belgijo prinašajo blago, kupljeno v kateri koli drugi državi članici EU, v neomejenih količinah in ne glede na vrednost. Pogoj za to pa je, da je bilo blago kupljeno po notranjih predpisih te države in da so bili v tej državi plačani vsi davki. V Belgiji pa je potrebno plačati trošarine na tobačne izdelke in alkoholne pijače, ki so namenjeni nadaljnji prodaji. Belgijski organi uporabljajo različne kriterije za ugotavljanje, ali je blago namenjeno nadaljnji prodaji: trgovski status blaga, namen njegovega nakupa, kraj njegovega skladiščenja oz. hrambe, uporabljeni način prevoza, dokumentacija, ki se nanaša na blago ter karakteristike in količina blaga.
Tudi uvoz rastlin in živali iz druge države članice UE načeloma ni omejen oziroma podvržen carinskim postopkom (to ne velja za nekatera posebna območja Unije, kot so npr. Kanarski otoki). Za rastline in živali, ki so zaščitene s konvencijo CITES, pa veljajo posebni uvozni postopki.
Kar se tiče domačih živali, je potrebno v belgijski register vpisati pse, če ostanejo v državi več kot 6 mesecev. Po prihodu v Belgijo se mora lastnik psa zglasiti pri veterinarju z ustrezno licenco, ki si ga lahko sam izbere. Za pse in mačke ob vstopu v državo ni potrebna karantena, vendar pa morajo imeti potrdilo o cepljenju proti steklini.


Več informacij:

• Carinski postopki,
• Market Access Database.