Poslovna zakonodaja

Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic

Uvodoma velja poudariti, da se zakonodaja (ne samo s področij, predstavljenih v izvoznem oknu) v Belorusiji spreminja dokaj pogosto in to preko instituta predsedniških ukazov, odlokov ter drugih zakonskih in podzakonskih aktov. To velja tudi za področje ustanavljanja (in likvidacije) poslovnih subjektov, kjer je referenčni zakonodajni akt Dekret o državni registraciji in likvidaciji (prekinitvi dejavnosti) gospodarski družb iz leta 1999, ki je bil spremenjen z dekretom predsednika št. 8 z dne 17.12.2007, z veljavnostjo od 1. januarja 2008. Osnovne karakteristike in zahteve ob ustanovitvi subjektov gospodarske dejavnosti, predstavljene niže, upoštevajo spremembe predstavljene konec leta 2007.

Postopek registracije
Ena od temeljnih sprememb v zakonodaji iz leta 2007 je poenostavitev postopka registracije gospodarskih družb, s čimer se naj bi bistveno povečala investicijska "privlačnost" beloruskega gospodarstva. V skladu s spremembami so se roki za registracijo gospodarskih družb skrajšali za več kot dvakrat in trenutno trajajo okvirno med 30 in 45 dni. Potrebno je poudariti, da večjih razlik v registraciji posameznih oblik gospodarskih družb ni (roki so podobni), razen pri ustanavljanju predstavništev ter dodatnih zahtev pri registraciji kapitalskih družb (zaprtih ali odprtih).

Postopek registracije bi lahko razdelili na dva dela, in sicer na državno registracijo (ustrezni državni organ mora odločitev o potrditvi ali zavrnitvi registracije sprejeti v 20 dnevih od vložitve popolne vloge) ter na pridobitev računov in dovoljenj posameznih administrativnih organov (prijava na davčnem uradu, Belgosstrahu - obvezno zavarovanje, statističnem uradu ipd.). Ti postopki so največkrat zaključeni v roku 10-15 dni.

Temeljne oblike gospodarskih družb
Beloruska zakonodaja pozna štiri temeljne oblike gospodarskih družb, in sicer:

• Lastno unitarno podjetje (v Sloveniji primerljivo deloma s s.p., deloma z d.o.o.);
• Družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.);
• Družbo z dodatno odgovornostjo (d.n.o.);
• Zaprto/odprto delniško družbo.

Poleg le-teh se lahko tuji investitor odloči za odprtje predstavništva, t.i. tujega podjetja in skupnega podjetja (razlika bo predstavljena v nadaljevanju).

Posamezne značilnosti omenjenih oblik gospodarskih družb

Lastno unitarno podjetje
Ustanovitelj in lastnik podjetja je lahko zgolj ena pravna ali fizična oseba, ne glede na kriterij rezidenčnosti. Minimalni zahtevani ustanovni kapital - okvirno 400 EUR in mora biti vplačan v 100-odstotnem deležu pred registracijo podjetja. Osrednji ustanovni akt podjetja je statut, družba odgovarja zgolj z lastnim premoženjem (razen posameznih izjem). Podjetje največkrat vodi direktor. V času svoje dejavnosti je podjetje lahko preoblikovano v d.o.o. ali drugo obliko gospodarskih družb (postopek preoblikovanja je podoben sami registraciji).

Družba z omejeno odgovornostjo
Družbo z omejeno odgovornostjo (rusko OOO) lahko ustanovita najmanj dve pravni ali fizični osebi (ter največ 50), pri tem rezidenčnost ni pomembna (d.o.o. lahko tako ustanovita tudi dve tuji podjetji). Minimalni zahtevani ustanovni kapital - okvirno 800 EUR - mora biti polovično vplačan ob registraciji, druga polovica pa mora biti vplačana tekom enega leta od delovanja podjetja. Osrednja ustanovna akta podjetja sta statut in lastniški sporazum. Lastniki odgovarjajo zgolj z lastnim ustanovnim kapitalom, podjetje pa lahko vodi direktor ali kolegijski organ (uprava). Najvišji organ družbe je skupščina delničarjev.

Družba z dodatno odgovornostjo
Po obliki je podobna d.o.o., z razliko, da ustanovitelji odgovarjajo (sorazmerno lastniškemu deležu) tudi z lastnim premoženjem, vendar zgolj do višine 600 EUR (po aktualnem tečaju). Minimalni ustanovni kapital družbe z dodatno odgovornostjo znaša 200 EUR.

Zaprta/odprta delniška družba
Delniško družbo (zaprto - ZAO ali odprto - OAO) lahko ustanovita najmanj dve pravni ali fizični osebi, pri čemer rezidenčnost ni pomembna, deleži pa so razdeljeni v delnice. Minimalni zahtevani ustanovni kapital znaša 1.500 EUR in mora biti v celoti vplačan pred registracijo družbe. Osrednja ustanovna akta podjetja sta statut in delniški sporazum, družbo vodi direktor ali uprava, ki odgovarja nadzornemu svetu. Najvišji organ družbe je skupščina delničarjev. Pri registraciji delniške družbe je treba upoštevati dodatno zahtevo po pridobitvi predhodnega dovoljenja v Državnem komiteju za vrednostne papirje ter sprotnega vodenja lastniškega registra.

Odprtje predstavništva tujega podjetja
Tuji gospodarski subjekt lahko v Belorusiji odpre lokalno predstavništvo (Uredba sveta ministrov republike Belorusije z dne 22. julija 1997, št. 929), ki nima statusa beloruske pravne osebe in ima pravico izvajanja komercialne dejavnosti v okvirih pooblastil ustanovitelja. Registracijo predstavništev, ki traja okvirno 30 dni, opravlja Ministrstvo za zunanje zadeve Belorusije (MZZ). V dovoljenju, ki ga MZZ izda, se navede:

• ime organizacije;
• cilj odprtja predstavništva;
• pogoji, na podlagi katerih bo predstavništvo delovalo;
• datum izdaje in serijska številka;
• število tujih oseb, ki bodo delovale v predstavništvu.

Kot največkrat navedeni razlog zavrnitve vloge so beloruske oblasti navajale posredovanje netočnih podatkov ali delovanje v neskladju z zakonodajo Republike Belorusije. Predstavništvo vodi vodja predstavništva, ki mora polletno poročati MZZ Belorusije o dejavnostih predstavništva.

Dovoljenje za registracijo in delovanje predstavništva se izdaja za dobo 3 let, z možnostjo enkratnega podaljšanja (vlogo za podaljšanje je potrebno vložiti en mesec pred potekom registracijskega dovoljenja). Registracijska taksa ob registraciji in za vsako leto poslovanja znaša okvirno 560 EUR.

T.i. tuja in skupna podjetja
Tuji investitor se lahko prav tako odloči za obliko t.i."tujega" ali "skupnega" podjetja, ki ima lahko obliko vseh prej navedenih gospodarskih družb (unitarno podjetje, d.o.o., družba z dodatno odgovornostjo, delniška družba). V tem primeru se ob imenu podjetja doda zapis "tuja" ali "skupna" družba z omejeno odgovornostjo. Pogoj za ustanovitev "tuje" družbe je 100% tuj ustanovni kapital družbe, za "skupno" družbo pa mešani ustanovni kapital družbe. Minimalni zahtevani ustanovni kapital "tujega" in "skupnega" podjetja je 20.000 EUR, kar bistveno presega minimalne standarde za "navadne" gospodarske družbe v skladu z belorusko zakonodajo (predstavljene zgoraj). Tuje investitorje takšna dodatna možnost pogosto bega, saj ni povsem jasno, v čem je razlika med "tujimi" ali "skupnimi" družbami ter navadnimi družbami, glede na to, da so lastniki in ustanovitelji le-teh prav tako lahko tuje pravne in fizične osebe. Razlika se skriva v olajšavah ("davčne počitnice", oprostitev posameznih davkov in dajatev, druge ugodnosti), ki pa so bile zgolj do leta 1999, nato pa povečini ukinjene. Zato v tem trenutku ni objektivnih razlogov za tuje investitorje po ustanovitvi "tujega" ali "skupnega" podjetja, saj povsem zadostuje že registracija "navadnih" gospodarskih družb. V kolikor se bo napovedana liberalizacija beloruskega gospodarstva nadaljevala, je pričakovati ponovno oživitev posebnih olajšav za tuje investitorje, saj je to eden osrednjih mehanizmov za izboljšanje investicijske klime v državi.

Holding

S 01. aprilom 2010 je, s ciljem pritegnitve tujih naložb in olajšavanja poslovanja, v veljavo stopil odlok št. 660 o ustanavljanju holdingov, za Belorusijo nove oblike povezanih družb. To je nadaljnji korak v procesu liberalizacije gospodarstva. Poudariti je treba, da ta odlok ne regulira bančnih, kreditno-finančnih in zavarovalniških holdingov.

Odlok definira holding kot skupino povezanih gospodarskih družb, v kateri:

1) obvladujoča družba upravlja s kapitalsko udeležbo v drugih samostojnih gospodarskih subjektih, ki temelji na:

• lastništvu najmanj 25 % skupnih (navadnih) delnic (deležev) v odvisnih (hčerinskih) družbah ali
• upravljanju odvisnih družb, v katerih je obvladujoča družba pridobila status ustanovitelja na podlagi zakonodajnih aktov oziroma jih je ustanovila sama;

2) fizična oseba, ki je lastnik 25% navadnih delnic (ali večinskih deležev) gospodarskih družb, upravlja le-te brez ustanovitve obvladujoče družbe. V tem primeru imajo vse gospodarske družbe status hčerinskih družb.

Holding ni pravna oseba.
V holdingu povezane družbe so lahko gospodarske družbe in državna podjetja ne glede na kriterij rezidenčnosti. V primeru, da holding upravlja fizična oseba (lastnik), so člani holdinga lahko samo gospodarske družbe (rezidenti in nerezidenti).

Zaradi preprečevanja monopolnega položaja in nelojalne konkurence mora za registracijo holdinga družba za upravljanje oziroma lastnik pridobiti soglasje sektorja za cenovno politiko na Ministrstvu za gospodarstvo. Organ v 30 dneh izda dovoljenje za registracijo oziroma vlogo zavrne iz utemeljenih razlogov. V določenih primerih se rok lahko podaljša za 15 dni, o čemer se obvesti vlagatelja.
Veljavnost soglasja za registracijo je 12 mesecev.

Postopek državne registracije holdinga vodi Ministrstvo za gospodarstvo. Za začetek postopka je potrebno vložiti naslednje dokumente:

• vlogo;
• sklep o ustanovitvi holdinga, ki ga je sprejela obvladujoča družba oziroma lastnik;
• kopijo izpiska iz sodnega registra gospodarskih subjektov, ki za nerezidente ne sme biti starejša od enega leta od datuma vložitve ter mora biti prevedena v ruski oziroma beloruski jezik in overjena z apostiljem.

Ministrstvo poleg zgoraj navedenih dokumentov ne sme zahtevati drugih dodatnih dokumentov.

Registracija je brezplačna. Ministrstvo na dan vložitve ožigosa vlogo za registracijo in vnese podatke v državni register holdingov. S tem je postopek registracije končan. Najkasneje v dveh delovnih dneh po datumu registracije holdinga Ministrstvo izda potrdilo o registraciji s seznamom udeležencev. Veljavnost potrdila je določena v vlogi za registracijo oziroma velja za nedoločen čas.

Privatizacija in investicije

Belorusija velja za evropsko državo z največjim deležem državnega premoženja v celotnem gospodarstvu države. Ker so oblasti v 90-ih letih 20. stoletja in tudi še v prvih letih (2000-2006) 21. stoletja vodile izrazito protekcionistično politiko, ki je v mnogočem spominjala na plansko gospodarstvo razpadle Sovjetske zveze, je po različnih ocenah od 75 do 85 odstotkov celotnega gospodarstva še pod državnim lastništvom. Čeprav so posamezne namere in napovedi privatizacije bile večkrat napovedane, pa se le-ta vse do nekaterih zadnjih sprememb ni zgodila oz. izvajala. Večje premike je bilo zaznati od konca leta 2007 naprej, saj je vodstvo države napovedalo novo (predvsem pod pritiski nevzdržnih javnih financ in proračunskih primanjkljajev), bistveno bolj liberalno politiko v odnosu do privatizacije državnega premoženja in vstopa tujih investitorjev.

V povezavi s privatizacijo v Belorusiji je potrebno ločiti državno od lokalne lastnine. Prvo sestavljajo največja in najpomembnejša državna podjetja, medtem ko v drugo kategorijo spada veliko število manjših podjetij in premoženja (nepremičnine).

Belorusija je od leta 1991 do 2009 sprejela več kot 300 normativnih aktov, ki zadevajo privatizacijo, vendar se zgolj manjši odstotek od teh izvaja, številni pa so bili v vmesnem času že ukinjeni. Za podroben aktualen seznam delujoče zakonodaje glejte spletno stran Državnega komiteja za upravljanje z lastnino . Med najpomembnejšimi zakonodajnimi akti velja poudariti Odlok beloruske vlade št. 1021 z dne 14. julija 2008, ki določa seznam državnih podjetij, ki bodo privatizirani v obdobju 2008-2010. Predvideno je, da naj bi bilo v obdobju 2008-2011 privatiziranih nekaj več kot 1.000 podjetij.

Z namenom zbiranja in posredovanja informacij ter statistične obdelave je bil prav tako ustanovljen Državni komite za upravljanje z lastnino. Postopke privatizacije lokalne lastnine vodijo lokalne administracije, zato se je potrebno v teh primerih obrniti neposredno na njih. V primeru državne lastnine vse postopke vodi ministrstvo, v resor katerega spada podjetje, Državni komite za upravljanje z lastnino pa ministrstvom svetuje in daje priporočila. Največkrat se večja državna podjetja sprva preoblikujejo v odprte delniške družbe, na kar se na javnem razpisu ponujajo posamezni deleži podjetij. Velja opozorilo, da država želi pogosto zadržati bodisi večinski (50+1) ali vsaj kontrolni paket delnic (25+1) in tako še naprej nadzorovati dejavnost podjetij. Poleg podjetij s seznamov, ki jih objavlja Državni komite je omogočena tudi privatizacija drugih državnih podjetij. V tem primeru mora zainteresirani investitor sprva pristopiti k podjetju ter nadaljevati pogovore z resornim ministrstvom. V vsakem primeru podjetje čaka javni razpis, kar pomeni, da prvi pristop ne zagotavlja uspeha na razpisu.

Zakonodaja omogoča tudi neposredno prodajo državnega premoženja zainteresiranemu investitorju (t.i. "ciljna privatizacija"). Vse pogoje in odločitve v povezavi s to vrsto privatizacije sprejema predsednik. Čeprav Državni komite poudarja, da takšnih primerov ni veliko, velja izpostaviti, da so bila na takšen način privatizirana nekatera najbolj zanimiva in največja državna podjetja v zadnjih dveh letih. Slovenskim podjetjem, ki imajo interese na beloruskem trgu svetujemo, da se predhodno obrnejo na zgoraj omenjeni komite za podrobnejše informacije.

Do nadaljnjega je preložena privatizacija enega od največjih državnih podjetij Beltelekom, ki je bila pred tem že večkrat napovedana. Nacionalni telekomunikacijski operater Beltelekom je bil ustanovljen julija 1995 in je glavni ponudnik internetnih storitev, poleg nudi še okoli 70 vrst storitev. Podjetje ponuja prenos podatkov v medkrajevnem in mednarodnem prometu kot tudi delovanje mreže televizijskih in radijskih programov. Podjetje ima 4 mio. naročnikov in zaposluje 24.000 delavcev.

Leta 2010 ustanovljena Nacionalna agencija za naložbe in privatizacijo, ki je zamenjala Državni komite, je podrejena Ministrstvu za gospodarstvo. Cilj ustanovitve Agencije je kompleksna podpora vlagateljem.

V skladu s priporočili Svetovne banke in IFC se pripravlja vrsta dokumentov za spremembo predsedniškega dekreta št. 1910 "O ustvarjanju dodatnih pogojev za upravljanje z investicijskimi aktivnostmi v Belorusiji", ki bodo omogočili dodatne ugodnosti za tuje investitorje.

Od avgusta 2009, ko je bil sprejet veljavni Zakon o tujih investicijah, je bilo do oktobra 2010 sklenjeno 255 investicijskih pogodb v skupnem znesku več kot 11 mlrd. USD. Gre predvsem za izgradnjo logističnih centrov, prometno-storitvenih in turističnih objektov.

Marca 2011 je bil sprejet osnutek plana privatizacije v obdobju 2011-2013, ki predvideva prodajo 244 delniških družb v državni lasti. Dinamika prodaje podjetij po letih:

• 2011 – 180 d.d.;
• 2012 – 48 d.d.;
• 2013 - 16 d.d.

Prvih šest delniških družb (Slucka tovarna dvižno-transportne opreme, Baranoviška tovarna naprav, Hidroselmaš, Rudensk, Polocka tovarna Prommašremont, Oztrans) bodo prodali na javnem razpisu že junija 2011. Seznam podjetij je bil določen na skupnem srečanju predstavnikov beloruske vlade in strokovnjakov Svetovne banke v septembru 2010.

Za podporo privatizaciji je Avstrijski sklad, pri Ministrstvu za finance Avstrije, Belorusiji namenil 5 mio. EUR.

Evropska banka za obnovo in razvoj planira investirati v razvoj predelovalnih panog sredstva v znesku okoli 30 mio. EUR.

Eden od večjih investitorjev v državi je Evropska banka za razvoj (EBRR), ki je do sedaj realizirala 33 investicijskih projektov v znesku 700 mio USD. Tudi v bodoče bo EBRR aktivna, saj je sklenila dolgoročen sporazum o izvedbi projekta v telekomunikacijskem sektorju v naslednjih štirih letih, ki je vreden 20 mio USD. Cilj projekta je znaten razvoj komunikacijskega sektorja, ki vključuje povečanje omrežja in izboljšanje kakovosti prenosa podatkov ter zagotavljanje naprednih komunikacijskih storitev.

V obdobju od januarja do avgusta 2011 je znesek tujih naložb znašal 1,1 mlrd. USD, kar je daleč od pričakovanega. V letu 2012 se načrtuje dvig investicij na 3,8 mrd. USD, od tega 2,5 mlrd. USD na račun privatizacije. Za zastopanje interesov Belorusije pri privabljanju tujih neposrednjih naložb v državo bo od oktobra 2011 do januarja 2017 pooblaščena švicarska družba "Investment Company UFS» s sedežem v Ženevi, ki spada v trojko največjih svetovnih družb.

Zaposlovanje

Splošna načela zaposlovanja v Belorusiji določa Delovni zakonik, ki je bil sprejet leta 2000 in dopolnjen leta 2007 (spremembe so začele veljati januarja 2008).

Posamezna ključna določila Delovnega zakonika in zahtev pri zaposlovanju:

• najkrajši zagotovljeni dopust - 24 delovnih dni (za posamezne kategorije delavcev je minimalni zagotovljeni dopust podaljšan za več dni - 155 člen zakonika);
• normirani 40-urni tedenski delovnik;
• pogodbe o zaposlitvi se lahko sklepajo z osebami starejšimi od 16 let (v posameznih primerih tudi s starejšimi od 14 let), in sicer za nedoločen, določen čas največ 5 let, določen čas za izvršitev posameznih nalog ter za sezonsko delo. Če v pogodbi ni navedeno, za kakšno vrsto pogodbe gre, se avtomatsko smatra, da je sklenjena za nedoločen čas;
• določila, ki jih mora vsaka pogodba vsebovati, so podobna slovenski zakonodaji (navesti je potrebno točne podatke zaposlenega in delodajalca, delovno mesto in kvalifikacija, temeljne pravice in obveznosti, pogoje dela, ipd. - 19. člen zakonika);
• člen 26. našteva dokumente, ki jih mora zaposleni predložiti delodajalcu;
• poskusno delo: ne sme presegati več kot 3 mesece (26. člen zakonika), vendar je potrebno upoštevati posamezna določila istega člena, ki za nekatere kategorije delavcev prepoveduje uporabo poskusnega dela (kot npr. za mlade izobražence, ki se zaposlujejo takoj po pridobitvi profesionalno-tehnične izobrazbe).

Predpisi o deviznem poslovanju

Devizno poslovanje v Belorusiji ureja "Zakon o devizni ureditvi in deviznem nadzoru", sprejet 22.7.2003 (Št. 226-3). Osrednje značilnosti deviznega poslovanja, kot jih ureja zakon:

• edino veljavno plačilno sredstvo v Republiki Belorusiji je beloruski rubelj (BYR). Uporaba denarnih enot drugih držav ali skupnosti držav (primer EVRO) za plačilo blaga in storitev v notranjem prometu je prepovedana (člen 11.1);
• izjeme predstavljajo zadolževanje pravnih ali fizičnih oseb (krediti);
• 4. člen zakona določa obliko dovoljenega deviznega poslovanja, kot so npr. kupo-prodajne pogodbe z nerezidenti, nakup tujih vrednostnih papirjev, ipd.;
• devizno poslovanje lahko opravljajo banke ali nebančne institucije, ki imajo ustrezno licenco Nacionalne banke Belorusije;
• 12. člen zakona omogoča, da država naloži pravni ali fizični osebi prodajo deviz (ter nakup beloruskega rublja), kar je v pristojnosti predsednika države oz. resornega ministrstva;
• rezidenti in nerezidenti (tako pravne osebe, kot tudi fizične) imajo pravico odprtja deviznih računov v bankah, ki se nahajajo v Belorusiji v devizah, za katere je Nacionalna banka Belorusije določila uradni menjalni tečaj;
• nadzor in urejanje zakonodaje s področja deviznega poslovanja je v pristojnosti Nacionalne banke Belorusije.

Seznam bank, ki delujejo na ozemlju Republike Belorusije najdete na spletni strani Narodne banke Belorusije.

Od januarja do aprila 2011 je inflacija znašala 11% (v celotnem letu 2010 je bila 10%). 23. maja 2011 je Centralna banka Belorusije tudi uradno najavila devalvacijo nacionalne valute. Vrednost dolarja se je povečala za 56% s prejšnjih 3.155 na 4.930 beloruskih rubljev – formalno se je tako domača valuta pocenila za kar 36% glede na dolar. S tem se je v Belorusiji pričela resna finančna kriza, ki se poglablja iz meseca v mesec, tako da je do oktobra 2011 inflacija znašala že 102%.

Z devalviranjem domače valute je banka uvedla stroge omejitve gibanja tečaja, kar je dejansko paraliziralo poslovanje na medbančnem tržišču. Banka izvaja poostreno restriktivno politiko, ki je povezana z drastično devalvacijo beloruskega rublja in odtokom deviznih sredstev znotraj države. K temu je pripomogla tako negativna zunanjetrgovinska bilanca kot tudi izredno povečan nakup tujih valut v menjalnicah s strani državljanov. Še vedno je v veljavi odredba o prepovedi kreditiranja pravnih oseb in prebivalstva v tujih valutah in izdajanja obveznic, nominiranih v tujih valutah.

Centralna banka je od začetka leta izgubila kar četrtino tujih rezerv, ki so avgusta 2011 znašale borih 4,6 milijard dolarjev.

Za preprečevanje finančnega zloma Belorusija nujno potrebuje obljubljeni kredit Mednarodnega denarnega sklada (IMF). IMF je že prej pozval belorusko vlado k večji fleksibilnosti tečaja, znižanju državnih stroškov in subvencioniranju kreditov na račun bank. Prav tako je kritiziral rast plač v predvolilnem času na koncu prejšnjega leta, ki naj bi bila eden največjih krivcev za krizo v državi. Zaradi poslabšanja finančnega stanja se je tudi povišala ocena IMF o beloruskem državnem dolgu na 46,3% BDP (prvotna ocena je znašala 35,6% BDP).

S ciljem pridobitve deviznih sredstev je Centralna banka Belorusije v dogovoru z vlado sprostila transakcije z devizami v domačem prometu in z oktobrom 2011 odobrila plačevanje hotelskih storitev, goriva, turističnih aranžmajev v devizah tako za tujce kot beloruske državljane.

Standardi in tehnični predpisi

GOSSTANDARD je nacionalni organ za standardizacijo, meroslovje in ugotavljanje skladnosti ter predstavlja Republiko Belorusijo v mednarodnih in regionalnih organizacijah v teh področjhi delovanja.

Izvaja svoje dejavnosti neposredno ali preko svojih organizacij, ki predstavljajo nižje enoten sistem. Vključuje 3 institucije (na področju standardizacije in certificiranja, meroslovja, strokovnega razvoja), 15 centrov za standardizacijo, meroslovje in certificiranje, ki se nahajajo v velikih industrijskih mestih Republike Belorusije in 1 center za testiranje glede proizvodnje.

Leta 2004 je začel v Republiki Belorusiji veljati Zakon o tehničnih zahtevah in standardizaciji. Nova vrsta dokumenta je uvedena v okviru izvajanja tega zakona, to je tehnični predpis, v katerem so obvezne zahteve glede varnosti proizvodov in storitev v vseh fazah življenjskega cikla. Vladni standardi prehajajo v kategorijo prostovoljnih dokumentov za uporabo.

Vladni standardi Republike Belorusije nosijo kratico "STB". Standardi, ki nosijo kratico "GOST" se uporabljajo tudi kot vladni standardi, ki jih uporablja evro-azijski svet za standardizacijo, meroslovje in certificiranje.

Za izvoz v Belorusijo je obvezno potrdilo o skladnosti z zahtevami nacionalnih standardov, da se dajo lahko proizvodi v prodajo in uporabo v Belorusiji.

Načela certificiranja so v Belorusiji določena z Zakonom št 269-3 z dne 05.01.2004. Beloruska vlada je sprejela zakonodajo, ki zahteva certificiranje za številne proizvode in je vzpostavila sistem ugostavljanja skladnosti STB. V Belorusiji je ugotavljanje skladnosti izdelkov, zagotovljanje varnosti ljudi, živali in premoženja ter varstvo okolja sestavni del tehnične zakonodaje.
Certifikat STB je najpogostejši v Belorusiji, ki potrjuje, da izdelek izpolnjuje potrebne varnostne standarde.

Zaradi vključitve Republike Belorusije v svetovno gospodarstvo, spodbujanje izvoza beloruskih proizvodov na mednarodni trg in gospodarskega razvoja, imajo določene potrebe za spremembo tehnične zakonodaje.
Zakon o tehničnih predpisih in standardizaciji, ki je bil sprejet v letu 2004, temelji na določbah sporazuma TBT (preprečevanje nastanka nepotrebnih ovir pri trgovanju) in upošteva vidike sistemov tehničnih predpisov in standardizacije v Rusiji, Ukrajini in drugih državah v Evropski uniji.
V letu 2006 so bile sprejete Spremembe in dopolnitve nekaterih zakonov Republike Belorusije na področju tehničnih predpisov, standardizacije in ugotavljanje skladnosti.

Belorusija je opazovalka v Svetovni trgovinski organizaciji. Delovna skupina o pristopu Belorusije je bila ustanovljena 27. oktobra 1993 in se je prvič sestala junija 1997. Dvostranska pogajanja za dostop na trg potekajo na osnovi revidiranih ponudb za blago in storitve.

Poizvedbena točka WTO/TBT za standarde in tehnične predpise je:

National Information Centre for Technical Barriers to Trade
Sanitary and Phytosanitary Measures
3 Melezh Str., Minsk 220113 - Belarus
Telephone: + (375) 17 262 12 50
Fax: + (375) 17 262 15 20
E-mail: belgiss@mail.belpak.by
Contact person: Tatiana Svirko

Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 64, faks. 01/478 30 97, e-pošta: prodaja@sist.si

Predpisi glede etiketiranja in pakiranja

Splošna načela, postopke in zahteve s področja etiketiranja in pakiranja v Belorusiji ureja Zakon o zaščiti pravic potrošnikov. Zahteve s področja etiketiranja in pakiranja po posameznih panogah urejajo navodila predsednika države, kot so recimo Navodilo STB 1100-98, ki ureja področje živil ter dekreti, kot npr. "Dekret predsednika države o izboljšanju državnega nadzora na proizvodnjo, prodajo in oglaševanjem alkoholnih pijač", sprejet dne 9.9.2005. Zato slovenskim podjetje, ki planirajo proizvodnjo v Belorusiji priporočamo, da se o pogojih in zahtevah glede etiketiranja in pakiranja predhodno pozanimajo glede na svojo dejavnost.

Patenti in blagovne znamke

Postopek registracije in osrednje značilnosti nacionalne politike s področja blagovnih znamk v Belorusiji ureja Zakon o blagovnih znamkah in znamkah v storitvenem sektorju, sprejet 27.10.2000 (N 447-3).

Najpomembnejše značilnosti nacionalne politike s področja blagovnih znamk, kot jih določa zakon:

• pravno zaščito pridobi blagovna znamka po registraciji v Državni patentni komisiji Republike Belorusije (2. člen);
• blagovna znaka je lahko registrirana na ime pravne ali fizične osebe (2. člen);
• zakon dopušča številne razloge za odpoved registracijo blagovne znamke (razlogi so podrobno našteti v 4. in 5. členu zakona);
• registracija blagovne znamke (člen 6.): vlogo za registracijo lahko vloži sam lastnik blagovne znamke ali njegova pooblaščena oseba. Vlogi morajo biti priloženi naslednji dokumenti: popolni podatki vlagatelja, podroben opis blagovne znamke, seznam izdelkov ali storitev, pri katerih se naj bi blagovna znamka uporabljala, potrdilo o plačilo državne takse za registracijo blagovne znamke ter pooblastilo (v kolikor vloge ne vlaga vlagatelj samostojno);
• državna patentna komisija je obvezana v dveh mesecih od vložitve popolne vloge opraviti predhodno preverjanje vloge (člen 9.1.). Prosilci lahko pričakujejo, da bo dokončna odločitev sprejeta v obdobju 2,5 let od oddaje popolne vloge;
• v kolikor patentna komisija zavrne registracijo blagovne znamke, se mora vlagatelj v obdobju 3 mesecev obrniti na Pritožbeno sodišče komisije, ki mora vlogo obravnavati v obdobju najkasneje 4 mesecev. Na odločitev Pritožbenega sodišča se lahko vlagatelj pritoži na Vrhovno sodišče republike Belorusije (člen 11.);
• veljavna registracija velja za obdobje 10 let z možnostjo podaljšanja (člen 13.);
• lastnik blagovne znamke lahko le-to začasno preda v uporabo drugi pravni ali fizični osebi (na podlagi licenčne pogodbe) ali blagovno znamko proda. V obeh primerih se morajo vse (začasne ali stalne) spremembe lastništva blagovnih znamk registrirati v Državni patentni komisiji (členi 22-24.).

Poleg dolgotrajnega postopka registracije blagovne znamke (do 2,5 let) velja omeniti zelo šibko varstvo lastniških pravic intelektualne lastnine (vključujoč varstvo lastnine blagovnih znamk), ki se je v več primerih pokazalo kot izrazito neefektivno in arbitrarno. Slovenskim podjetjem, ki nameravajo registrirati blagovno znamko predlagamo, da se za svetovalno pomoč pri registraciji in zastopanjem pred administrativnimi in upravnimi organi Belorusije obrnejo na pravno-svetovalna podjetja.

Tržno gospodarstvo narekuje skorajšnje spremembe na tem področju. Tako je bila v letu 2011 ustanovljena Borza za intelektualno lastnino. Trenutno borza deluje kot informacijska platforma, na kateri lahko tuja podjetja pridobijo podatke o beloruskih inovacijah. Na naslovu www.belgospatent.by se objavljajo podatki o patentih, ki so zanimivi z vidika tujih naložb. Za tuje investitorje je dostop do podatkov borze brezplačen.

Nadzor uvoza

Nadzor uvoza v državo izvršuje Državni carinski komite. Medtem ko je med Belorusijo in Rusko federacijo vzpostavljena carinska unija, med Belorusijo in Ukrajino pa velja režim proste trgovine, so najbolj obremenjeni mejni prehodi na meji s Poljsko ter Litvo in Latvijo (v manjši meri). Carinski postopki in pregledi znajo biti izjemno naporni in dolgotrajni, kar gre pripisati izjemno neučinkoviti državni carini ter pristopu državnih uradnikov k administrativnim postopkom.

S 6. julijem 2010 je začela uradno veljati carinska unija Belorusije, Rusije in Kazahstana. Obenem je vstopil v veljavo v vseh treh državah enotni Carinski zakonik. Države bodo tako vodile skupno trgovinsko politiko, uvedle skupne carinske stopnje, trgovina med njimi pa bo prosta. V okviru druge etape oblikovanja skupnega carinskega ozemlja Carinske unije s 1. julijem 2011 je bila ukinjena carinska kontrola blaga iz tretjih držav, ki je bilo carinjeno na ozemlju Republike Belorusije, Ruske federacije in Republike Kazahstan. S prenosom kontrolnih funkcij na zunanje meje Carinske unije bodo dosedanji carinski uradi na belorusko-ruski državni meji prenehali z izvajanjem carinskih postopkov in vseh ostalih procedur, ki se nanašajo na carinsko kontrolo blaga in transportnih sredstev tretjih držav, ki so na poti v Rusko federacijo ali Kazahstan.

S 1. januarjem 2012 bo vzpostavljen Enotni gospodarski prostor (EGP), namen katerega je usklajevanje sistemov certificiranja in tehničnih ureditev, valutne in migracijske politike, sodnih sistemov ter zaščita intelektualne lastnine. Pomembna novost za slovenske izvoznike je sistem elektronskega deklariranja uvoženega blaga, ki ga z letom 2012 uvaja Zvezni carinski urad. Dosedanja praksa slovenskih uvoznikov kaže, da sistemske novosti, ki so usmerjene v integracijo trgov treh držav, pogosto nastopajo kot dodatne prepreke, ki povzročajo stroške reorganizacije poslovnih postopkov in logistike. Ravno carinske in administrativne procedure so za slovenske uvoznike največje ovire, ki upočasnjujejo razvoj trga in promet med državama.

Uradna stran Komisije Carinske Unije je na naslovu: www.tsouz.ru.

Izvozna dokumentacija

Za uvoz v Belorusijo potrebuje blago certifikat ustreznosti in certifikat o poreklu. Certifikat ustreznosti je obvezen dokument tako za uvoz kot tudi za prodajo blaga in potrjuje, da blago ustreza beloruskim nacionalnim standardom o varnostni rabi. Podlaga za pridobivanje certifikatov so predhodno izdani certifikati drugih ustanov - higienski, veterinarski, fitosanitarni, certifikati za farmacevtske proizvode.

S 1. januarjem 2012 se zaostrujejo pravila prehoda blaga preko carinske meje Carinske unije in prometa blaga na carinskem območju. Potrebno bo ponovno registrirati sanitarno-higienski certifikate za spodaj navedene izdelke:

• izdelki za gospodinjstvo,
• mineralna in ustekleničena pitna voda,
• brezalkoholne in alkoholne pijače,
• pivo,
• hrana: otroška, za nosečnice in doječe mamice, za športnike, dietna,
• biološko aktivni dodatki za živila,
• surovine za proizvodnjo biološko aktivnih dodatkov za živila,
• gensko spremenjena živila,
• prehrambni dodatki,
• kozmetični izdelki,
• izdelki za ustno higieno,
• materiali, oprema, naprave in druga tehnična sredstva za sisteme oskrbe s pitno in gospodinjsko vodo,
• predmeti za osebno higieno za otroke in odrasle,
• predmeti za otroke do 3. leta starosti,
• otroška oblačila,
• izdelki, ki so v neposrednem stiku z živili,
• potencialno nevarne kemične in biološke snovi za proizvodnjo končnih izdelkov na njihovi osnovi

Za navedene proizvode bodo veljala državna potrdila o registraciji, ki jih bo izdal pooblaščeni organ na enotnem obrazcu, veljavnem za vse države – udeleženke Carinske unije.

Podjetja in institucije, ki izdajajo certifikate ustreznosti in posredujejo informacije o njih:

• SGS MINSK, ul. V.Khoruzhey, 29-107, Minsk, tel. +385 172 88 67 80 (www.sgs.com)
• Bureau Veritas Slovenija ( http://www.bureauveritas.si, tel.: 01/475 76 00)
• SIQ - Slovenski institut za kakovost in meroslovje (www.siq.si, tel.: 01/477 81 00)

Postopek ter zahteve (vključujoč dokumentacijo) pri uvozu/izvozu iz Republike Belorusije se razlikuje od države do države ter se pogosto spreminja (z odloki oz. ukazi predsednika ali vlade), zato vsem zainteresirani slovenskim podjetjem priporočamo, da predhodno pridobijo najnovejše podatke ter zahteve od Beloruskega državnega carinskega komiteja.
 

Pri izvozu v Belorusijo blago spremljajo naslednji dokumenti:

• Izvozna faktura
• Carinska deklaracija – Enotna carinska listina ECL (izpolnjuje špediter, potrjuje carinski organ)
• Izjava pošiljatelja o prevozu nevarnega blaga SDT
• Zavarovalna polica (v skladu z Incoterms 2001)
• Potrdilo o poreklu blaga Certificate of Origin (overjen na Gospodarski zbornici)
• Certifikat ustreznosti v skladu z beloruskimi državnimi standardi
• Prevozni dokumenti, ki se razlikujejo glede na način prevoza: tovorni list CMR, zvezek Karnet TIR (cestni prevoz), tovorni list CIM (železniški prevoz), tovorni list AWB (zračni prevoz).

Zaradi poenostavlja carinskih postopkov pri prečkanju državne meje je najbolj priporočljiv karnet TIR, ker so v tem primeru carinskega pregleda deležni samo vozila in dokumenti, ne pa tudi blago. Upoštevati je treba, da je prevoz s karnetom TIR možen samo prek tistih obmejnih carinarnic, ki jih določijo carinski organi.
 

Več informacij: http://www.intertransport.si


Pri izvozu iz Belorusije je potrebno zagotoviti naslednjo dokumentacijo:

• izvozno dokumentacijo podjetja posrednika (špediterja);
• račun (5 izvodov);
• če blago ne podlega carinskemu deklariranju in bo odpremljeno preko letališča Minsk-2, je potrebno pripraviti dopis carinski upravi letališča;
• v primeru, ko vrednost opremljenega blaga (vrednost blaga in transportni stroški) presega vrednost 100 evro je potrebno zapolniti carinsko deklaracijo ter plačati carino v višini 35 evro, v kolikor carinski pogoji niso drugače določeni z bilateralnimi sporazumi;
• v posameznih primerih (ki jih določa beloruska carina) je potrebno zagotoviti tudi drugo dodatno dokumentacijo (kupo-prodajna pogodba, certifikati, ipd.).