Tržne poti, distribucija
Izvoznikom v Belorusijo se priporoča povezovanje z lokalnimi agenti in distributerji, ki lahko nudijo pomembna znanja, predvsem poznavanje domačega trga. Izbira partnerja ni enostavna, saj je težko priti do zanesljivih informacij o boniteti podjetij. Pred izbiro in podpisom pogodbe o sodelovanju z lokalnim partnerjem se priporoča, da tuji vlagatelj poišče lokalno pravno-svetovalno pomoč ter tudi vzpostavi osebni stik z morebitnimi partnerji.
Tržno komuniciranje, promocija
Tržno komuniciranje v Belorusiji zaenkrat – predvsem zaradi temeljnih značilnosti nacionalnega gospodarstva, ki kljub pomembnim premikom v zadnjih dveh letih še vedno ostaja dokaj zaprto – še ni pridobilo takšnega pomena, kot ga ima v Zahodni Evropi oz. tudi večini držav vzhodne Evrope. Dodatno k temu prispeva stroga regulacija medijev, kot osrednjih nosilcev tržnega komuniciranja in oglaševanja. Najbolj priljubljeni mediji za oglaševanje so pričakovano televizija, radio in tiskani mediji.
Področje tržnega komuniciranja in oglaševanja v Belorusiji ureja Zakon o oglaševanju, ki regulira zahteve za objavo oglasov, distribucijo, pravice oglaševalcev ter podrobneje navaja številne primere »nepravičnega« oglaševanja (člen 6.). Obenem oglaševanje po posameznih panogah (primer so npr. igre na srečo ali alkoholne pijače) in v posameznih administrativnih enotah (prim. postavitev zunanjih panojev) določajo uredbe predsednika države in posamezni akti administrativnih enot. Pregled celotne beloruske zakonodaje s področja tržnega komuniciranja in oglaševanja lahko dobite v ruskem jeziku tukaj.
Leta 2001 je bila s ciljem promocije dejavnosti oglaševalcev ustanovljena Zveza oglaševalcev Belorusije, ki deluje kot prostovoljno in neprofitno združenje vodilnih beloruskih oglaševalskih agencij. Po podatkih zveze je beloruski oglaševalski trg v letih 2007 in 2008 rasel v povprečju z 15-20 odstotki na leto, kar govori o izrazito velikem in še neizkoriščenem potencialu tržišča.
Če je bil v letu 2006 oglaševalski trg vreden 73 milijonov USD, je promet v letu 2008 znašal že 124 milijonov USD. V letu 2011 se pričakuje rast reklamnega trga na nivo leta 2008.
Največji delež tržišča pričakovano odpade na televizijsko oglaševanje (50%), zunanje oglaševanje (20%) in oglaševanje v tiskanih medijih (6%). Internetno oglaševanje je najhitreje rastoči segment, ki se bo v letu 2011 povečal za 23% in znašal 6,3 milijonov USD kar predstavlja 5% celotnega tržišča. Pozitivna dinamika se beleži tudi v zunanjem oglaševanju, ki se letno povečuje za 35%.
Elektronsko poslovanje
Elektronsko poslovanje je še vedno »v povojih« v Belorusiji, saj se šele nekaj let uporablja v plačilnem bančnem prometu (pa še sedaj storitve ne ponujajo vse banke) ter pri prometu z izdelki široke potrošnje (elektronika, pisarniški materiali, ipd.). Dokaj nerazvit trg telekomunikacij in pomanjkljiva infrastruktura dostopa do svetovnega spleta zavira razvoj elektronskega poslovanja, vendar je v naslednjih letih pričakovati hitro rast tržišča. Posledično je praksa klasičnega plačevanja (»pri okencu«) za storitve (notranji plačilni promet) še vedno prevladujoča, tako med prebivalstvom, kot tudi pri poslovanju pravnih subjektov.
Plačevanje
Belorusija se glede plačevanja, plačilne discipline in finančnega tveganja uvršča v skupino zelo rizičnih držav (skupina 7a. po klasifikaciji SID banke). SIB banka ob tem priporoča večjo previdnost in navaja naslednje pogoje posameznih oblik zavarovanj poslov (Vir: SID banka).
Zavarovanje pred kratkoročnimi komercialnimi in nekomercialnimi riziki (do 360 dni):
Zavarovanje novih izvoznih poslov se obravnava po načelu od primera do primera, pri čemer se skladno s sklenjenimi pozavarovalnimi pogodbami pozavarovanje kratkoročnih izvoznih terjatev do kupcev, katerih limit zavarovalnega kritja ne presega zneska samostojnega odločanja zavarovatelja, izvaja brez omejitev, s tem, da se pri izdaji po/zavarovalnega kritja upošteva večja previdnost.
Zavarovanje pred srednjeročnimi komercialnimi riziki:
Zavarovanje novih izvoznih poslov se obravnava po načelu od primera do primera s tem, da se pri izdaji po/zavarovalnega kritja upošteva večja previdnost, zlasti pri obravnavi dolžnikov, ki so povezani s sektorji, ki so najbolj občutljivi na negativne posledice globalne finančne krize kot so npr.: avtomobilska industrija, gradbeništvo, tekstilna industrija, idr.
Zavarovanje pred srednjeročnimi nekomercialnimi riziki:
Zavarovanje pred srednjeročnimi nekomercialnimi riziki se ob večji previdnosti izvaja brez omejitev, po načelu od primera do primera.
Zavarovanje investicij pred srednjeročnimi nekomercialnimi riziki:
Zavarovanje investicij se ob večji previdnosti izvaja brez omejitev po načelu od primera do primera«
Možnost najema kredita oz. sofinanciranja izvoznega posla s strani slovenskih bank
Glede na to, da so pogoji zadolževanja v Belorussiji izrazito neugodni (visoke obrestne mere), je za beloruska podjetja bistveno ugodneje pridobiti potrebna finančna sredstva pri tujih finančnih ustanovah, kar pa je največkrat – zaradi visokih tržnih tveganj – onemogočeno. V primeru izvoza slovenskega porekla se lahko podjetja s slovenskimi bankami dogovorijo za financiranje uvoza (kredit) s strani beloruskega partnerja, kar slovenske banke zavarujejo pri SID banki. Pri takšnih poslih je ključnega pomena beloruska banka, ki nastopa v poslu kot pomemben partner. Zato predlagamo, da se pri poslovanju ali morebitnem dogovarjanju za sofinanciranje izvoza posebno pozorni na banko, preko katere želi beloruski partner izpeljati posel. Glede na trenutne razmere na svetovnih finančnih trgih in nerazvitost beloruskega bančnega trga so za takšne posle primerne zgolj najbolj likvidne beloruske banke z dokaj visoko bonitetno oceno.
Vir: Seznam držav po rizičnih razredih - seznam po skupinah (SID) in Politika zavarovanja po državah (SID, velja od 10.02.2009).
Transport
V Belorusiji se zgolj postopno in počasi uvaja učinkovit sistem logističnih in distribucijskih kanalov. K počasnemu razvoju tržišča največ pripomore nerazvita infrastruktura (pomanjkanje t.i. TDC – transportno-distrubucijskih centrov, slabe železniške in avtocestne povezave) ter dejstvo, da je sektor veletrgovine (supermarketi in veleblagovnice), ki je eden osrednjih dejavnikov razvoja transportnega sektorja, šele v povojih. Nižji in srednji sloj prebivalstva še vedno pogosto nakupuje v tradicionalnih veleblagovnicah (univermag), trgovinah z živili (universam in gastronom), specializiranih trgovinah in tržnicah (rynok). Poleg tega velja omeniti povečini zastarele transportne parke, kar prav tako močno negativno vpliva na efektivnost in kvaliteto ponujenih storitev.
V letih 2011-2017 bo okrog Minska zgrajena druga obvoznica v dolžini 158 km. Nova avtocesta bo vključevala obstoječe cesto v dolžini 73 km, ki ji bosta dodana dva nova odseka v dolžini 85 km. Vrednost naložbe znaša ok. 900 mlrd. beloruskih rubljov. Gradnja dveh novih odsekov bo potekala v obdobju 7 let. Med letoma 2011 in 2014 bo zgrajen 44 km dolg odsek od avtoceste M-3 Minsk-Vitebsk do avtoceste M-6/E 28 Minsk- Grodno – poljska meja.
V letih 2014-2017 bo potekala izgradnja drugega odseka v dolžini 41 km od avtoceste M-6/E 28 Minsk - Grodno - poljska meja do avtoceste M-1/E 30 Brest/Kozlovichi/ - Minsk - ruska meja.