Prodaja

Bolj pomembni kot veliki nakupovalni centri so še vedno nakupovalne ulice. V letu 2002 naj bi 70 odstotkov celotne prodaje hrane odpadlo na manjše lokalne trgovine. Se pa pojavljajo velike tuje in domače verige.

Franšizinga se poslužujejo predvsem tuje korporacije (Pepsi, KFC,…). Za bolgarske firme je to še nekaj novega.

Direktni marketing je slabo razvit. Največ je v uporabi prodaja od vrat do vrat za sesalce in kozmetiko, vendar ta način ni priljubljen med kupci.
Telemarketing otežuje ne najboljše telefonsko omrežje. Poleg tega do nedavno telekomunikacijski operater ni ponujal brezplačnih številk.

Za uspeh je zaradi nizke kupne moči najbolj pomembna cena.

Večinoma se prodaja prek malih družinskih podjetij in občinskih tržnic. Temu botruje tudi veliko sive ekonomije oz. neizdajanje računov.

Za vstop na trg so zelo primerni sejmi, kjer je lepa priložnost predstavitve proizvodov in navezave poslovnih stikov.

V Bolgariji je malo podjetij in verig, prek katerih je možen vstop na tržišče (najbolj poznana).

Dostop do bolgarskega tržišča je možen neposredno ali prek posrednikov (agentov, grosistov, zastopnikov). Trgovci na drobno predstavljajo za proizvajalce pomembno pot do končnega trga. Zato je poznavanje trgovcev ena izmed pomembnih spremenljivk, izbor in razporeditev trgovcev je lahko ključen dejavnik proizvajalcev pri načrtovanju njihovih tržnih strategij.
Najpomembnejši medij je TV, k čemur je pripomoglo predvsem nastajanje zasebnih TV postaj. Drugi najpomembnejši so tiskani mediji. Televiziji in tiskanim medijem sledijo radijske postaje in elektronski mediji.

Nekaj najbolj pomembnih bolgarskih internet iskalnikov:

Za predstavitev so zelo primerni tudi sejmi, ki jih je v Bolgariji razmeroma veliko.

Za pripravo promocijske akcije je na voljo več agencij. Ker pa je to stroškovno velik zalogaj, je za slovenska podjetja verjetno najbolj primerno, da na trg vstopijo posredno. S tem ti stroški v celoti ali v določeni meri odpadejo na posrednika. 

Po podatkih EUROSTAT je v letu 2010 redno uporabljalo internet 42 odstotkov Bolgarov, kar je pod evropskim povprečjem, ki znaša 65 odstotkov. V letu 2007 so bolgarska podjetja v povprečju zabeležila 0,5 odstotka celotne prodaje preko interneta.

Vir: EUROSTAT

Večina zahodnih podjetij zahteva avansirana plačila. Prednost Slovenije je lahko ta, da ima slovenska banka že izpostavo v Bolgariji, tako je olajšano zavarovanje plačila z akreditivom in bančno garancijo. Tako bi lahko odlog plačila z zavarovanjem pomembno vplival na konkurenčnost naših podjetij.

Vsaka domača ali tuja oseba ima lahko neomejeno število računov v katerikoli valuti in na katerikoli banki v Bolgariji. Podjetja lahko plačujejo v tujino le preko bank – bančni transferji. Pri transferju investicijskih sredstev mora biti banki priloženo potrdilo o plačanih potrebnih davkih v Bolgariji. Dokumentarna evidenca se mora voditi za vsa plačila v tujino, ki presegajo znesek 25.000 BGN (cca 12.650 EUR). Tu gre za plačila za uvoz blaga, storitev, transport, plačila obresti, zavarovanja, izobraževanja, zdravniško oskrbo in ostale, ki so definirani v bolgarskih pravilih. Domače in tuje individualne osebe lahko prosto vnašajo in iznašajo denar do vrednosti 8.000 BGN (cca 4.000 EUR) v domači ali tuji valuti. Zneske med 8.000 BGN (cca 4.000 EUR) in 25.000 BGN (cca 12.650 EUR) pa je le te treba prijaviti na carini. Za vnos in iznos denarja v zneskih večjih od 25.000 BGN (cca 12.650 EUR) pa je treba to prijaviti carini, priložiti je treba potrdilo – certifikat o izvoru denarja in potrdilo davčne uprave, da ni obvez iz davčnih naslovov.

Vse večje slovenske banke nudijo plačevanje in prejemanje plačil z Bolgarijo in bolgarskimi bankami. Pri tem običajno uporabljajo korespondenčne banke čeprav ima vedno več bank v Sloveniji tudi direktne povezave ali celo podružnice v Bolgariji. Najbolj povezane banke v Sloveniji so NLB in podružnice tujih bank (avstrijske, Banka Koper), ki nudijo tudi financiranje izvoznih poslov. Plačilni roki so običajno 30 - 60 dni. Ti roki predstavljajo dodatno (valutno) tveganje zato se priporoča uporaba bolj varnih oblik plačevanja.

Pregled oblik plačevanja in tveganja za izvoznike:

Tveganje
Po podatkih Country Risk Analysis, ki ga pripravlja OECD in je uradni del pravnega reda EU, se Bolgarija uvršča v četrti razred tveganja – to je povprečno tveganje. Po podatkih francoske agencije Coface se uvršča v razred B (najboljši je A1, najslabši pa D) po kriteriju Country Risk Rating. Po poslovni klimi je Bolgarija ocenjena z A4. Za primerjavo, Slovenija ima rating A1 za tveganje in A2 za poslovno klimo.



Zavarovanja in izterjava
Za zavarovanje kreditov ter izterjave je v Sloveniji najboljša možnost SID banka d.d., Ljubljana in njena hčerinska družba Prva kreditna zavarovalnica. Za izterjavo lahko pomaga tudi njihova hčerinska družba Pro – kolekt d.o.o., ki ima v Bolgariji svojo podružnico. SID banka ima že od samega začetka rednega poslovanja v svoji ponudbi izdajanje jamstev, katerih namen je pospeševanje izvoza za izvajanje investicijskih del v tujini, za izvoz opreme ali drugega blaga. Jamstva so najpogosteje v obliki naslednjih storitvenih garancij:

Po potrebi jih SID banka izda tudi v obliki akreditivov »stand-by«. Poleg naštetih garancij izdaja SID banka tudi avale in druge vrste poroštev.

Bolgarija leži na prehodu med Evropo in Azijo, kar ji daje pomembno strateško vrednost. Pomembna je tudi njena lega ob Črnem morju, kar omogoča razvoj pomorstva.

Glavni pomorski pristanišči sta:

Ni zanemarljivo, da njena severna meja poteka ob reki Donavi (470 km). Predvsem zahodnoevropske države računajo na oživitev plovbe po Donavi.

Glavni rečni pristanišči sta:

Bolgarija ima le 277 km avtocest (manj kot en odstotek cestnega omrežja). Celotno cestno omrežje ima 37.320 km cest. Glavna magistralna cesta poteka preko Sofije – Plovidiva – Svilengrada, nadaljuje pa se v Carigrad in Malo Azijo.
Za prevoz tovora je zelo pomemben železniški promet. Skupno ima Bolgarija 4294 km železniških prog. 2655 km železniških prog je elektrificiranih.

Glavni progi sta:

Bolgarija ima tudi tri mednarodna letališča in sicer:

Prevoz blaga iz Slovenije je tako možen po cesti, železnici in zraku. Zaradi bližine je prevoz po zraku primeren le za blago visoke vrednosti in vzorce. Iz Slovenije sta organizirana tudi dva zbirnika in sicer Trans Express – Fersped in Intereuropa.