Poslovna zakonodaja

Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic

Najpogostejše oblike gospodarskih družb v Estoniji:

Samostojni podjetnik - Füüsilisest isikust ettevõtja (FIE)
Minimalni osnovni kapital se ne zahteva, prav tako ne finančna poročila. Samostojni podjetniki se morajo najprej registrirati v lokalnem davčno -carinskem uradu. (Estonian Tax and Customs Board). Registracija je brezplačna, predložiti je potrebno le osebno davčno številko. Sledi še registracija v komercialnem registru, za kar je potrebna notarska vloga in plačilo takse. Stroški znašajo približno 150 EUR oziroma 200 EUR v primeru elektronske registracije.

Delniška družba - Aktsiaselts (AS)
Minimalni osnovni kapital znaša 25.600 EUR.
Vsaj polovica članov uprave mora imeti stalno prebivališče v Estoniji, Švici ali v evropskem gospodarskem področju (EEA). Zahteva se tudi revizijski pregled poslovanja. Stroški registracije znašajo 0,2 % ustanovnega kapitala, a ne več kot 2.560 EUR.

Družba z omejeno odgovornostjo - Osaühing (OÜ)
Minimalni osnovni kapital znaša 2.560 EUR.
Vsaj polovica članov uprave mora imeti stalno prebivališče v Estoniji, Švici ali v evropskem gospodarskem področju (EEA). Revizijski pregled poslovanja je potreben, če osnovni kapital presega 25.500 EUR. Stroški registracije znašajo 0,2 % ustanovnega kapitala, a ne več kot 1.280 EUR.

Ostale oblike gospodarskih družb:

• Družba z neomejeno odgovornostjo (TU)
  Minimalni osnovni kapital se ne zahteva, prav tako ne finančna poročila. Vsak partner odgovarja samostojno.
   
• Komanditna družba (UU)
  Podobno kot TU, le da so med partnerji razlike med odgovornostjo. Pri ustanovitvi podjetja je potrebno paziti, da so vsi dokumenti napisani v estonskem jeziku. Če se zahteva prevod, je potrebna avtorizacija estonskega veleposlaništva. Iz komercialnega registra najkasneje v šestih mesecih po podpisu ustanoviteljev pošljejo status ustanovljenega podjetja. Postopki, ki so potrebni za izvedbo vseh formalnosti, povprečno trajajo od dva do tri tedne. Od leta 2007 je možna tudi elektronska registracija.
  Z uporabo estonskega sistema elektronske identifikacije in elektronskega podpisa je mogoče registrirati podjetje po hitrem postopku, v približno 2 urah. Vendar je ta postopek omejen na ustanovitelje, ki so registrirani kot estonski državljani.

Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo - Osaühing (OÜ)

1. Preveriti unikatnost predlaganega imena podjetja.
Potreben čas: 1 dan
Stroški: brez stroškov
Komentar: Komercialni register zavrne ime podjetja, ki je zelo podobno že obstoječemu podjetju ali registrirani blagovni znamki. Podjetniki lahko pregledajo predlagana imena podjetij na ariregister.rik.ee.

2. Položiti začetni kapital v banko in pridobiti. potrdilo banke o plačilu
Potreben čas: 1 dan
Stroški: brez stroškov
Komentar: Celoten znesek mora biti plačan še pred registracijo podjetja. Banka izstavi potrdilo, ki ga zadrži Komercialni register za svojo evidenco. Potem ko je podjetje že registrirano, se vloženi znesek lahko preusmeri na transakcijski račun. Deleži se morajo plačati v gotovini, razen če lokalni predpisi ne zahtevajo drugače.

3. Predložiti prošnjo za registracijo na Komercialni register.
Potreben čas: 1 -7 dni
Stroški: 150 EUR oziroma 200 EUR v primeru elektronske registracije.

4.Registracija davčne številke pri nacionalnem davčnem uradu.
Potreben čas: 3 dni
Stroški: brez stroškov
Komentar: Splošna davčna stopnja je 20%.

5. Prijava pri centralnem zdravstvenem skladu.
Potreben čas: 1 dan
Stroški: brez stroškov
Komentar: Delodajalec je dolžan prijaviti vse zaposlene pri zdravstvenem skladu najkasneje v 7 dneh po zaposlitvi. Prispevek delodajalca za zdravstveno zavarovanje znaša 33%, plačati pa ga mora najpozneje do desetega v mesecu za pretekli mesec.

Ustanovitev predstavništva

Predstavništvo je lahko del tujega podjetja s svojo samostojno administracijo v Estoniji in se obravnava kot estonska pravna enota, ki plačuje davke po estonskih zakonih. Davke od dobička plača tuje podjetje. Tuje podjetje lahko ustanovi le eno predstavništvo v Estoniji. Predstavništvo vodi vodja predstavništva (ali pa skupina managerjev, ki jih določi tuje podjetje), ki je podpisnik in odgovoren za poslovanje predstavništva. Vsaj polovica managerjev mora imeti stalno prebivališče v Estoniji, Švici ali v evropskem gospodarskem področju (EEA). Predstavništvo mora biti registrirano pri komercialnem registru in mora voditi svoje lastne račune.
Predstavništvo se ne obravnava kot ločena pravna enota, ampak kot del tujega podjetja, ki je odgovorno za poslovanje predstavništva. Odgovornosti vodje predstavništva so enake odgovornostim člana uprave družbe z omejeno odgovornostjo.

Ustanovitev podružnice

Estonska podružnica se običajno ustanovi kot družba z omejeno odgovornostjo z enim ali več ustanovitelji (ti so lahko fizične ali pravne osebe) ali kot delniška družba. Odgovornosti družbenikov so omejene z višino vloženega kapitala.

Viri:
The International Bank of Reconstruction and Development / The World Bank (Doing Business 2009: Country Profile),
European Commission ; Your Europe- Business.

Privatizacija in investicije

Privatizacija

Že od osamosvojitve dalje estonska politika pospešuje odprto gospodarstvo. Veleprodajne cene so bile liberalizirane leta 1991. Zaradi liberalizacije zakonodaje glede lastništva so se začele številne tuje investicije. Večina estonskega gospodarstva je danes privatizirana.
Med najpomembnejšimi podjetji, ki so še v večinski državni lasti so Eesti Raudtee (estonske železnice), Eesti Energia (monopol elektro sektorja), Port of Tallinn (pristanišče Tallin) in EEsti Post (estonska pošta).

Investicije

Estonija je potencialno zelo zanimiva za tuje neposredne investicije. Je vodilna država po vrednosti investicij na prebivalca v vsej osrednji in vzhodni Evropi. V zadnjih desetih letih je bila rast neposrednih tujih investicij zelo visoka, predvsem zaradi liberalne ekonomske politike, visoko izobražene in fleksibilne delovne sile, članstva v EU ter lokacijskih prednosti. Zaradi svetovne gospodarske in finančne krize so se NTI v letih 2008-2009 močno zmanjšale, kar je zelo prizadelo estonsko gospodarstvo. 

Vladne spodbude in omejitve:
Estonija ima eno najbolj liberalnih investicijskih in trgovinskih politik v Evropi. V okvirih trgovinske politike, vladnih intervencij in lastninskih pravic ima Estonija zelo napredno politiko. Za vzpodbujanje podjetij in privabljanje tujih neposrednih investitorjev, so z letom 2000 ukinjeni davki na dobičke, ki so namenjeni ponovnemu investiranju. Tudi davčna stopnja za podjetja je relativno nizka v primerjavi z ostalimi nordijskimi državami.

Statistični podatki:
V letu 2010 je bilo v Estoniji vhodnih neposrednih tujih investicij (NTI) skupno za 1,2 mlrd EUR. Za leto 2011 napoveduje 1,1 mlrd EUR NTI, za leto 2012 1,3 mlrd EUR in za leto 2013 1,5 mlrd EUR. Več kot polovica vseh NTI v Estonijo prihaja iz Švedske. Sledijo Finska, Danska, Velika Britanija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Avstrija. Največ NTI je v finančnem in bančnem sektorju.

Viri:
Dow Jones Factiva,
FITA - The Federation of International Trade Associations,
Central Bank of Estonia,
Economist Intelligence Unit - Business Eastern Europe. 

Zaposlovanje

Področje kadrovanja se v Estoniji razvija zelo počasi. Večina estonskih podjetij se pri iskanju novih kadrov obrača na uradno državno agencijo za zaposlovanje. V zadnjih letih se je na trgu pojavilo že veliko privatnih agencij za zaposlovanje in estonski iskalci zaposlitve preko teh agencij in lokalnih oglasov željno iščejo nove karierne priložnosti. Estonija ima dobro izobraženo in izkušeno delovno silo, stroški plač pa so v primerjavi z EU standardi precej nizki.

Delovni pogoji

• Število delovnih ur na teden: 40
• Starost za upokojitev: 63 za moške in 60 za ženske
• Pogodbe o delu: Večinoma se sklepajo pogodbe za določen čas. Takšna pogodba se sklene za obdobje največ 5 let. Del delovne populacije dela brez pisne pogodbe in pogoji so določeni le ustno. Takšne pogodbe ne smejo trajati več kot dva tedna.

Stroški dela
Po podatkih estonskega statističnega urada je povprečna mesečna bruto plača decembra 2010 znašala 849 EUR, kar je 4,9 % več kot decembra 2009. Bruto plače so se v letu 2010 najbolj zvišale v rudarstvu (11,8 %), najbolj pa so se znižale v poslovanju z nepremičninami (14,7 %). Povprečni mesečni stroški dela na zaposlenega so se v letu 2010 povečali za 3,3 %, povprečni stroški dela na uro pa za 1,1 %.

Estonsko gospodarstvo je padlo v globoko recesijo v začetku leta 2008, zato so tako v zasebnem kot v javnem sektorju morali znižati plače in številne delavce poslati na neplačani dopust, da bi tako izboljšali konkurenčnost in kontrolirali proračunski primanjkljaj, saj so stopnje brezposelnosti dosegle rekordne ravni. V letu 2010 je bila povprečna nezaposlenost 16,9 %, v zadnjem četrtletju 2010 pa 13,6 %. EIU napoveduje, da se bo stopnja nezaposlenosti do konca leta 2013 znižala na 12,8 %.

Socialni partnerji- sindikati

• Confederation of Estonian Trade Unions
• Estonian Employes Unions Confederation

Le 14% zaposlenih v Estoniji je članov sindikata. Zadeve s področja dela ureja Ministrstvo za socialne zadeve.
Viri:
Dow Jones Factiva,
FITA - The Federation of International Trade Associations,
Estonski statistični urad,
Ministrstvo za socialne zadeve.

Predpisi o deviznem poslovanju

Estonija je s 1. januarjem 2011 postala članica Ekonomske in monetarne unije (EMU) in 17. država članica Evropske unije, ki kot plačilno sredstvo uporablja evro. Estonija je danes najrevnejša članica evrskega območja.
Estonska centralna banka Eesti Pank, kot članica Evrosistema sodeluje pri izvajanju denarne politike enotnega evrskega območja in je s tem zavezana k skupnemu sprejemanju odločitev in izvajanju procesov.

Vir: Central Bank of Estonia.

Standardi in tehnični predpisi

Estonija je s 1.5.2004 postala članica EU, zato morajo imeti proizvodi, za katere to predpisujejo evropske direktive novega pristopa, znak CE, kar daje domnevo, da proizvod izpolnjuje evropske zahteve glede varnosti in da so izpolnjene minimalne zahteve, opredeljene v harmoniziranih standardih. Izjava o skladnosti s harmoniziranimi standardi je odgovornost proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika. Znak CE je obvezen in omogoča trženje proizvoda na celotnem evropskem gospodarskem prostoru. Certifikat o skladnosti izdelkov, pridobljen pri kateremkoli priglašenem organu v državi članici Evropske unije, velja tudi v Estoniji in obratno.

Seznam proizvodov, ki morajo biti označeni z znakom CE. 

E-pošta: enquiry@evs.ee
URL: www.evs.ee 

Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 64, faks. 01/478 30 97, e-pošta: prodaja@sist.si

Predpisi glede etiketiranja in pakiranja

Pakiranje

Predpise glede pakiranja v Estoniji ureja zakon o pakiranju (RT I 1995,47,1506), ki je stopil v veljavo maja 1996, nazadnje pa je bil dopolnjen decembra 2007.
Po zadnji dopolnitvi mora biti 60 % vse odpadne embalaže reciklirane, od leta 2010 naprej pa se bo odstotek povečal na 70%.

Etiketiranje
Označbe - etikete na proizvodih morajo vsebovati:

• Ime proizvoda,
• Seznam sestavin (vključno z aditivi),

• Neto količino izraženo v enotah,
• Datum minimalnega trajanja (datum, mesec in leto ter oznaka ”uporabno najmanj do”, oziroma ”uporabno do” za hitro pokvarljivo blago),
• Posebne pogoje za vzdrževanje,
• Ime in naslov proizvajalca, distributerja ali uvoznika iz EU,
• Poreklo blaga,
• Navodila za uporabo (kjer je to potrebno).

Viri:
Environmental Intelligence Analysis - EIATRACK,
TTB.gov,
Dow Jones Factiva. 
 

Patenti in blagovne znamke

Državne institucije:
Estonski Patentni urad (http://www.epa.ee), ustanovljen decembra 1991.
Njegova naloga je implementacija zakonodaje s področja blagovnih znamk, avtorskih pravic, patentov ter uporabnih modelov. Pri patentih velja pravilo prve prijave patenta.
Estonija je leta 1994 postala članica mednarodne organizacije WIPO - World Intellectual Property Organization (http://www.wipo.int/).

Regionalne organizacije:
Estonija je podpisala številne regionalne konvencije na področju intelektualne lastnine, napr. Pariško in Bernsko konvencijo, Rimsko konvencijo ter madridski protokol.

Državna regulativa in mednarodni sporazumi

• Zakon o patentu : marec 1994 (zadnja dopolnitev oktober 1999). Veljavnost traja 20 let.
• Zakon o blagovnih znamkah : avgust 1992 (zadnja dopolnitev december 1997). Veljavnost se podaljšuje vsakih 10 let. Podpisani mednarodni sporazumi: Pogodba o pravu blagovnih znamk, Nicejska pogodba in Madridski protokol .
• Zakon o industrijskem oblikovanju: november 1997 (zadnja dopolnitev november 1998). Veljavnost se vsakih 5 let obnovi za 2 naslednji 5 letni obdobji.
• Zakon o avtorskih pravicah: november 1992, (zadnja dopolnitev februar 1999). Avtorske pravice veljajo za časa življenja avtorja.
• 70 let po njegovi smrti postanejo avtorjeva dela dostopna javnosti. Podpisani mednarodni sporazumi: WIPO pogodba o avtorskih pravicah

• Zakon o zaščiti industrijskih modelov: november 1997 (zadnja dopolnitev 1998). Veljavnost traja 5 let.

Vir: FITA - The Federation of International Trade Associations.

Nadzor uvoza

Estonija ima precej liberalno zunanje-trgovinsko politiko. Po vključitvi v EU leta 2004 je morala Estonija dvigniti carinske stopnje na uvoz iz držav izven EU, kar je močno vplivalo predvsem na uvoz it ZDA, Ukrajine in Rusije, s katerimi Estonija največ posluje.
Za nekatere proizvode so potrebna uvozna dovoljenja. Omejitve veljajo predvsem za kmetijske proizvode, kar je v skladu s skupno kmetijsko politiko.

Vir: Economist Intelligence Unit - Business Eastern Europe.

Več informacij:
 

• Carinski postopki
• Market Access Database