Tržne poti, distribucija
Estonski potrošnik
Estonija se je iz centralno planskega gospodarstva razvila v moderno in liberalizirano gospodarstvo. Prav tako se je z leti spremenilo tudi vedenje potrošnikov. Estonski potrošniki se za nakup največkrat odločajo na podlagi cene. Pri nakupih so zelo konzervativni, predvsem pri hrani in kmetijskih proizvodih. Estonski potrošniki, predvsem starejši izbirajo lokalne proizvode. Mlajši potrošniki pa so že bolj odprti tudi za nove, tuje proizvode. Veliko estonskih potrošnikov tudi kupuje preko interneta.
Za dobrobit potrošnikov skrbi
Zveza potrošnikov.
Distribucija proizvodov
Zelo močna in dobro razvita sta veleprodaja in trgovina v naslednjih sektorjih:
- elektronika,
- električne komponente in instrumenti,
- farmacevtski in zdravstveni proizvodi,
- tehnično blago,
- surovine,
- kemični izdelki.
Organizacije, ki delujejo znotraj sektorja maloprodaje:
Vir:
FITA - The Federation of International Trade Associations.
Tržno komuniciranje, promocija
Največji delež v oglaševanju imajo tiskani mediji (45%), sledi TV (27%) in Internet (5%), ki je tudi najbolj hitro rastoči medij v oglaševanju.
Glavne televizijske postaje so Eesti Televisioon (ETV), ki je v državni lasti, privatna postaja TV3, ki je v lasti švedske MTG Group in Kanal 2, katerega lastnik je norveški Schibsted. Država načrtuje prehod iz analogne v digitalno TV omrežje v letu 2012. Poleg državne radijske postaje Eesti Raadio, je v Estoniji še več kot 25 privatnih radijskih postaj.
Zaradi gospodarske krize so se zmanjšali tudi prihodki v oglaševalski industriji, ki pa v letu 2011 že kaže znake rasti. Marca 2011 je 5 največjih estonskih časopisov (Postimees, Eesti Paevaleht, Ohtuleht, Aripaev and Eesti Ekspress) imelo za 1,37 mio EUR oglasov, kar je za 9 % več kot marca 2010. Volumen oglasov je ostal več ali manj na isti ravni in je marca 2011 znašal 881strani. To kaže predvsem na povečanje internetnega oglaševanja ter zmanjšanje popustov pri oglaševanju s strani časopisnih hiš. Prihodki internetnega oglaševanja so v marcu 2011 zrasli za 12 % v primerjavi z istim obdobjem 2010. Največ sta oglaševala Postimees in Aripaev. Postimees še naprej ostaja vodilni na trgu. V marcu 2011 je povečal letni promet za 13% na 563.000 EUR.
V celotnem prvem tromesečju 2011 se je volumen oglaševanja v tiskanih medijih povečal za 3 % na 2.155 strani (podatki so za 5 največjih časopisov v Estoniji; Postimees, Eesti Paevaleht, Ohtuleht, Aripaev and Eesti Ekspress). Vrednost oglasov se je v prvem tromesečju povečala za 8 % na 3,2 mio EUR.
Najbolj znana oglaševalska agencija:
Imageine AD.
Več oglaševalskih agencij je na voljo v rubriki
Koristni naslovi in povezave-Oglaševalske agencije.
Viri:
Economist Intelligence Unit,
FITA - The Federation of International Trade Associations.
Elektronsko poslovanje
Estonija ima najvišjo stopnjo širokopasovne penetracije od vseh vzhodnoevropskih držav. Širokopasovni dostop je na voljo preko ADSL2 +, FTTH, kabelske mreže, Wi-Fi, WiMAX in mobilnih omrežij. Elion je vodilni ponudnik storitev ADSL. Razširjena uporaba širokopasovnega interneta je temelj razvijajočega se estonskega elektronskega gospodarstva, kot je e-poslovanje, e-vlada, e-izobraževanje in e-zdravstvene storitve. Elektronsko poslovanje je na voljo na različnih področjih in se tudi pogosto uporablja.
Estonija si prizadeva za razvoj internetnega poslovanja, da bi si izboljšala družbeno blaginjo. V začetku se je osredotočila na spodbujanje uvajanja širokopasovne infrastrukture. EIU uvršča Estonijo na peto mesto (v prvem kvartalu 2011) EIU indeksa širokopasovnih storitev.
Razvoj estonske internetne družbe temelji na vladni strategiji »Strategija estonske informacijske družbe do leta 2013«. Strategija priznava javnemu sektorju vodilno vlogo pri razvoju internetne družbe, ki jo je treba razvijati usklajeno in v korist vseh. Namen strategije je, da bi do leta 2013 kar 70 % estonskih gospodinjstev dostopalo do interneta ter da bi 75 % celotnega prebivalstva uporabljalo internet. Opredeljeni so tudi ukrepi za uresničitev teh ciljev, med drugim razvoj konkurenčnega dostopa do interneta in podpora razvoju konvergentnih tehnologij. Estonija za izvajanje te strategije porabi približno 21 mio EUR letno.
Vir: Dow Jones Factiva
Plačevanje
Estonija je s 1.1.2011 prevzela evro kot plačilno valuto.
Tuje valute se lahko zamenjajo za evre v bankah in menjalnicah (te so v hotelih, na letališčih, železniških postajah in podobno).
V večini hotelov in trgovinah se lahko plačuje s kreditnimi karticami, kot napr. z American Express, Visa in Mastercard/Eurocard.
Zunanjetrgovinska in plačilna tveganja so v Estoniji nizka. V Estoniji ni večjih plačilnih omejitev in samo minimalne omejitve glede gibanja kapitala.
Viri:
Economist Intelligence Unit,
FITA - The Federation of International Trade Associations.
Transport
Transport in logistika predstavljata pomemben del estonskega gospodarstva. Zaradi dobro razvite infrastrukture in odlične geografske lege ima ta panoga dobre razvojne perspektive. Kljub visoki konkurenci so estonska logistična in transportna podjetja dosegla zahodne standarde glede storitev in kakovosti. Estonija je tranzitni center med Vzhodom in Zahodom, prav tako pa tudi med Severom in Jugom. Približno 8% estonske delovne sile je zaposlene v transportni dejavnosti. V prevozu tovora dominira železniški prevoz, ki prepelje kar 80% vsega tovora, tako domačega kot mednarodnega. Pri prevozu potnikov prevladuje cestni prevoz, ki prepelje 90% vseh potnikov.
Po podatkih estonskega statističnega urada so imela estonska transportna podjetja v letu 2010 za 78 mo EUR izgube, kar je precej manj kot leta 2009. Prihodki transportnih podjetij so v letu 2010 skupaj znašali 1,7 mlrd EUR kar je 16 % več kot leta 2009. Več kot polovica prihodkov je bila iz naslova transporta blaga, ena petina prometa pa iz prevoza potnikov.
Estonska transportna podjetja so leta 2010 prepeljala 79 mio ton blaga, kar je 17 % več kot leta 2009.
Koristne povezave:
Viri:
Estonian Invest and Trade Agency,
FITA - The Federation of International Trade Associations,
Dow Jones Factiva.