Estonija
Osnovni podatki
Estonija je majhna pribaltska država z 1,3 milijona prebivalcev, ki je po stoletjih vladavine tujih imperijev postala neodvisna leta 1918. V letu 1940 je bila prisilno vključena v Sovjetsko Zvezo. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 in odhodu ruskih vojakov leta 1994 se je hitro modernizirala in vzpostavila ekonomske in politične povezave z Zahodno Evropo. Leta 2004 se je vključila v zvezo NATO in EU. Zaradi hitrega razvoja je Estonija pogosto označena za najbolj uspešno državo v vzhodni Evropi.
Politični sistem
Po ustavi iz leta 1992 v Estoniji volijo 101 člana parlamenta za obdobje 4 let. Parlament izvoli predsednika države za obdobje 5 let. Od Oktobra 2006 je predsednik Toomas Hendrik Ilves. Predsednik vlade je od Aprila 2005 Andrus Ansip.
Estonijo upravljata dve liberalni stranki, ki sta tekmici, to sta tržno-liberalna skupina (stranka centra), in konkurenčna (reformna stranka), ki jo ob gospodarskem razvoju zanimajo tudi njegove socialne posledice.
Naslednje parlamentarne volitve bodo Marca 2011, predsedniške pa isto leto jeseni.
Gospodarstvo
Estonija, članica EU od leta 2004, ima moderno tržno gospodarstvo in eno najhitreje rastočih gospodarstev v Vzhodni Evropi. Povprečna rast BDP je dosegla 8 odstotkov v obdobju 2003-2008. Taka hitra rast je posledica neprestanih tržno usmerjenih reform in velikih tujih investicij, predvsem v elektroniko in telekomunikacije (tu je bil ustanovljen internetni fenomen Skype). Država je velika izvoznica v skandinavske države ter Nemčijo.
Estonija ima močan storitveni sektor, ki je v 2008 znašal 68,8 odstotka BDP. V primerjavi s povprečjem EU27, ima nekoliko višji delež v kmetijstvu (2,6 odstotka BDP) in gradbeništvu z 8,4 odstotka BDP. Predelovalna industrija in energetika sta tako leta 2008 predstavljali 20,6 odstotka BDP. Vodilne industrijske panoge so elektronika, les in lesni izdelki, tekstil, informacijska tehnologija in telekomunikacije.
V času hitre rasti je vlada vodila restriktivno fiskalno politiko in tako krizo pričakala s proračunskim presežkom in brez dolga, tako da je ob nastopu krize lahko vodila proticiklično fiskalno politiko s povečanjem javnih izdatkov. V drugi polovici leta 2008 je zaradi nižanja investicij in potrošnje ter bančne krize država zašla v močno recesijo.
Po napovedih bo Estonija v letu 2009 zabeležila strm padec BDP, ki lahko doseže 14,0 odstotkov, po nekaterih napovedih pa bo presegel tudi 15,0 odstotkov. Zaradi slabe napovedi je predsednik države pozval vlado naj preoblikuje svojo proračunsko politiko. Po zadnjih napovedih se bo recesija v Estoniji podaljšala v leto 2010, leto 2011 pa naj bi bilo že bolj optimistično.