Poslovna zakonodaja

Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic

Po zadnjih podatkih iz leta 2011 Finska zaseda 13. mesto na lestvici, ki zajema 183 svetovnih gospodarstev. Na vrhu lestvice enostavnosti podjetniškega poslovanja se nahaja Singapur

Primerjava Finske z drugimi državami



Ease of doing business = Enostavnost poslovanja

Vir: www.doingbusiness.org/FIN.pdf, stran 5

Primerjalna analiza ustanovitve podjetja na Finskem
Finska se nahajana na 32. mestu na lestvici enostavnosti ustanavljanja podjetja



Starting a business = ustanovitev podjetja


Pregled ukrepov za ustanovitev podjetja

Ustanovitev podjetja se izvede v 3 postopkih, traja 14 dni, stroški ustanovitve pa so 1,10% bruto nacionalnega dohodka na prebivalca



Starting a business = Ustanovitev podjetja
Time (Days) = Čas (število dni)
Procedures = Postopki

Procedura ustanovitve podjetja



*Poteka hkrati z drugim postopkom.

Viri: 
www.doingbusiness.org,
www.doingbusiness.org/economyrankings,
www.doingbusiness.org/Documents/CountryProfiles/FIN.pdf.


Različne pravne oblike poslovnih subjektov

Na Finskem razlikujejo naslednje oblike podjetništva:

Samostojni podjetnik (Private entrepreneur)
Prebivalci EEA regije (ki jo tvorijo države članice Evropske Unije) lahko na Finskem delujejo kot samostojni podjetniki. V zvezi z delovanjem kot samostojni podjetnik ni potrebno biti državljan Finske, ampak je potrebno imeti samo dovoljenje za stalno bivanje na Finskem. Ne obstajajo zakonske določbe o minimalnem ustanovitvenem kapitalu za samostojnega podjetnika.
Več o tem.

Družba z neomejeno odgovornostjo (General partnership)
Za ustanovitev te oblike podjetja sta potrebna dva poslovna partnerja (ustanovitelja), od tega eden mora imeti stalno dovoljenje za bivanje, ali če je ustanovitelj pravna oseba potem mora imeti stalno bivanje na področju EEA regije. Če ni izpolnjen nobeden od teh pogojev, potem vsi ustanovitelji/poslovni partnerji morajo pridobiti dovoljenje od Nacionalnega odbora za patente in registracije (National Board of Patents and Registration).
Za ustanovitev družbe z neomejeno odgovornostjo se ne zahteva nobena denarna naložba oz. osnovni kapital. Zadošča pogodba o partnerskem sodelovanju med samimi ustanovitelji.
Več o tem.

Komanditna družba (Limited partnership)
Za ustanovitev komanditne družbe morata biti vsaj dva ustanovitelja, od tega eden mora biti generalni partner.
Vsaj eden od splošnih partnerjev v komanditni družbi mora imeti stalno prebivališče, ali pa če je njegov ustanovitelj pravna oseba, potem on mora imeti stalno prebivališče v EEA regiji. V nasprotnem primeru je potrebno pridobiti dovoljenje od Nacionalnega odbora za patente in registracije (National Board of Patents and Registration). Ta zahteva ne velja za tihe partnerje.
Tihi partner mora investirati v komanditno družbo, za razliko od generalnega partnerja/partnerje, ki tega jim ni treba.
Več o tem.

Družba z omejeno odgovornostjo (Limited liability company)
Za tovrstno družbo mora obstajati eden ali več ustanoviteljev v družbi z omejeno odgovornostjo.
Novi Zakon o gospodarskih družbah ne opredeluje nobenih omejitev glede kraja prebivanja ali stalnega prebivališča ustanoviteljev tovrstne oblike podjetja, tudi če je podjetje ustanovljeno samo z enim družbenikom.
Treba je dodati, da tudi če je družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, in on je edini član upravnega odbora podjetja, mora biti v tem odboru vsaj še en član (namestni član).
Osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo mora biti najmanj 2.500 evrov, za razliko od osnovnega kapitala delniške družbe, ki mora biti najmanj 80.000 EUR.
Več o tem.

Zadruga (Cooperative)
Za ustanovitev zadruge je potrebno imeti vsaj tri ustanovitelje, ki so lahko fizične osebe ali podjetja oz. druge pravne osebe. Ustanovitelj mora postati član zadruge. Mesto prebivanja ustanovitelja zadruge ne igra nobene vloge. Ustanovitelj je lahko tudi tuji državljan.
Znesek ustanovnega kapitala za zadrugo se določi v aktu o ustanovitvi zadruge, kjer se opredelijo tudi posamezni deleži ustanovitevljev.
Več o tem.

Podružnica tujega podjetja (branch of a foreign enterprise)
Podružnica tujega podjetnika je ustanovljena zato da se ukvarja s stalno poslovno ali trgovinsko dejavnostjo. Če ima tuje podjetje sedež izven EEA regije, mora dobiti dovoljenje za ustanovitev podružnice s strani Nacionalnega odbora za patente in registracije (National Board of Patents and Registration)
Več informacij.

Najbolj pogosti obliki družb na Finskem sta:

• Delniška družba - osakeyhtiö Oyj
• Družba z omejeno odgovornostjo – osakeyhtiö Oy

Več informacij o oblikah, postopkih in stroških ustanavljanja družb na Finskem najdete na spletnem portalu www.enterprisefinland.fi.

Privatizacija in investicije

Za zasebno lastništvo, podjetništvo in tuje neposredne naložbe veljajo na Finskem pravila: vlada jih spodbuja na večini področij poslovnih aktivnosti, razen v sektorjih, ki so izjemnega nacionalnega pomena. V letu 1993 je finska vlada ukinila večino omejitev na tuje zasebno lastništvo. Obstaja le še nekaj pravnih zahtev za nerezidente Evropskega ekonomskega prostora; slednji morajo pridobiti uradno dovoljenje za pričetek poslov v t.i. uravnavanih oblikah trgovine. Sicer pa je otočje Åland izjema v finski praksi zasebnega lastništva in tujih neposrednih naložb: na osnovi mednarodnih sporazumov iz leta 1921 sta lastništvo in pravica do vodenja poslov omejeni zgolj na rezidente tega otočja.

Vsa podjetja, ki so registrirana na Finskem, imajo dostop do investicijskih spodbud finske vlade in Evropske unije. Namen večine tovrstnih spodbud je pospeševati naložbe v ekonomsko manj razvite regije, izdajajo pa se v obliki gotovinskih subvencij, posojil, davčnih ugodnosti, garancij in usposabljanja zaposlenih. V teh regijah so investicijskih spodbud deležna tako majhna kot tudi srednja podjetja, izven teh regij pa so investicijske spodbude namenjene zgolj majhnim podjetjem. Investicijske spodbude podjetjem dodeljujejo Ministrstvo za trgovino in industrijo (Ministry of Trade and Industry) ali druga ministrstva v odvisnosti od področja poslovne aktivnosti, nacionalni tehnološki razvojni center (TEKES), finska izvozna kreditna agencija (Finnvera)in finski nacionalni sklad za raziskave in razvoj (SITRA) usklajujejo pa t.i. Zaposlitveni in ekonomski razvojni centri (Employment and Economic Development Centres (TE-Centres), ki predstavljajo skupne regionalne storitvene centre treh ministrstev – Ministrstva za delo, Ministrstva za trgovino in industrijo ter Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Nacionalni posrednik za črpanje sredstev iz strukturnih skladov Evropske unije je izvozna kreditna agencija Finnvera.

Finski urad za promocijo tujih neposrednih naložb »Invest in Finland«, ki deluje v sklopu finskega Ministrstva za trgovino in industrijo, nudi potencialnim tujim investitorjem podrobnejše informacije o investiranju na Finsko. Trenutno je večina aktivnosti Invest in Finland usmerjena v spodbujanje tujih neposrednih naložb v naslednje sektorje:

• Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo,
• okoljevarstvena tehnologija in storitve,

• zdravstvena oskrba,

• gozdarski grozd podjetij,

• rudarstvo,

• trgovino in storitve.

Dodatne informacije je mogoče dobiti na naslovu:

Invest in Finland
Aleksanterinkatu 17, P.O.Box 800
00101 Helsinki, Finland
tel.: +358 9 6969 125
fax: +358 9 6969 2530
e-mail: info@investinfinland.fi

Finska je visoko industrializirana država, trgovsko zelo močna, saj več kot tretjino BDP realizira z izvozom. Finska je zelo konkurenčna v predelovalnih dejavnostih: predvsem v lesni industriji, kovinski, na področju inženiringa in telekomunikacij, ter v elektronski industriji. Poleg tega se odlikuje z visoko stopnjo visokotehnološkega izvoza, npr. z mobilni telefoni. Finska je bogata z lesom in različnimi rudninami, vendar je odvisna od uvoza surovin, energije in nekaterih industrijskih polproizvodov.
 

BDP po sektorjih:

• Kmetijstvo (ječmen, pšenica, sladkorna pesa, krompir, krave molznice; ribe): 3,6 %
• Industrija (kovina in kovinski izdelki, elektronika, stroji in znanstveni instrumenti, ladjedelništvo, celuloza in papir, živila, kemikalije, tekstil, oblačila): 30,3 %
• Storitve: 66,1 %.
   

Finska je v letu 2009 zabeležila izvoz naslednjih skupin blaga in storitev: električne in optične opreme, strojev, transportne opreme, papirja in celuloze, kemikalij, kovin, lesa.
 

Izvoz po državah:
1. Rusija 11,6 %
2. Švedska 10 %
3. Nemčija 10 %
4. ZDA 6,4 %
5. Velika Britanija 5,5 %
6. Nizozemska 5,1 %.
 

Finska je v letu 2009 uvažala živila, nafto in naftne derivate, kemikalije, transportno opremo, železo in jeklo, stroje, tekstilno prejo in tkanine, žita.
 

Uvoz po državah:
1. Rusija 16,2 %
2. Nemčija 15,6 %
3. Švedska 13,5 %
4. Nizozemska 6,3 %
5. Kitajska 5 %
6. Velika Britanija 4,2 %.
 

Vir: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/fi.html

Zaposlovanje

Zadnji statistični podatki iz leta 2011 kažejo, da se je število brezposelnih v primerjavi z istim obdobjem avgusta 2010 zmanjšalo. Stopnja brezposelnosti na Finskem se je gibala okrog 6,6%. Podatek velja za avgust 2011. Število brezposelnih se je zmanjšalo za 20.000 oseb, stopnja brezposelnosti v letu 2011 je bila za 0,8% nižja kot leto poprej. Z druge strani pa je zabeležena rast zaposlenih in sicer za 30.000 oseb v primerjavi z letom 2010.

Stopnja brezposelnosti in trend gibanja v obdobju 1989-2011

Unemployment rate = stopnja brezposelnosti
Unemployment rate, trend = trend stopnje brezposelnosti

Avgusta 2011 je bilo na Finskem zaposlenih 2.552.000 oseb, kar je za 30.000 več oseb kot avgusta 2010.

Spremembe v zaposlenosti prebivalcev, v starosti med 15 in 64 let je prikazana v spodnji tabeli, ki jo je pripravil Statistični državni zavod.

Več informacij dobite na Ministrstvu za zaposlovanje in gospodarstvo
Kontaktna oseba: Mr Petri Syvänen,
Tel.: +358 10 604 8050
Spletna stran: www.tem.fi/employmentbulletin 
Vir: www.stat.fi/til/tyti/2011.

Delovni čas
Redni delovni čas je običajno 8 ur dnevno in največ 40 ur tedensko. Vsako delovno mesto mora imeti urnik dela, kjer se vidi pričetek in konec delovnega časa, ter čas namenjen počitku. Prav tako tudi delavci vodijo svojo evidenco ur.

Plače
Po statističnih podatkih se je vsota plač finskega celotnega gospodarstva povečala za 5,2 % v primerjavi z enakim obdobjem julija 2010.

Na Finskem ni določena univerzalna minimalna plača. Ta se ureja s kolektivnimi pogodbami za posamezno panogo, prav tako se posebej določijo bonitete, kot so: hrana in bivanje. Plače v kolektivnih pogodbah se določijo glede na zahtevano strokovno znanje za posamezno delovno mesto, zahtevanih delovnih izkušenj kot tudi glede na geografski položaj. Finska je razdeljena na takoimenovano: I. in II. Stroškovno regijo.Tukaj je nekaj primerov plač:

Gradbeništvo (10.3.2011 - danes)


Čistilni servis (1.1.2011 - 31.12.2011)


Hoteli in restavracije (1.4.2011 - 30.9.2011)


Bolniška in nadomestilo plač
V primeru, da je delavec delal pri istem delodajalcu najmanj mesec dni, ima pravico do bolniškega dopusta v času njegove bolezni ali poškodbe. Če je bil delavec zaposlen manj kot mesec dni in je moral vzeti bolniški dopust, se mu povrnejo stroški plače v višini 50% normalne plače za to delovno mesto. V skladu z zakonom je delavec upravičen do bolniškega dopusta in plačila za devet dni, vendar običajno plačilni rok je daljši v skladu z veljavno kolektivno pogodbo.
Vir: www.tyosuojelu.fi/fi/workingfinland.

Delovna dovoljenja
Pravico do opravljanja pridobitne dejavnosti na Finskem se določi glede na državljanstvo.

EU/ETA-države: Državljani držav članic Evropske unije imajo pravico do dela na Finskem, brez delavčevega dovoljenja za bivanje. Državljani Norveške, Islandije, Liechtensteina in Švice imajo enake pravice.

Delodajalec mora zadostiti zakonskim določilom o zaposlovanju tujcev in poskrbeti za delovno dovoljenje ali dovoljenje za prebivanje, če je le-to potrebno za njegove delavce.
Vir: www.mol.fi/mol.

Prepoved diskriminacije in pravica do enakega obravnavanja
Delodajalec je dolžan in zakonsko zavezan vse zaposlene obravnavati enako. Delodajalec ne sme v času trajanja delovnih razmerij ali v postopku zaposlitvenih razgovorov ali pri delavcih na bolniški dopust pristopati različno. Diskriminacija na podlagi spola, starosti, narodnosti, vere, političnih dejavnosti in ostalo je prepovedana. Tako imenovani Zakon o enakosti prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, ženske in moški morajo biti obravnavani enako v podobnih in primerljivih položajih. Osebe, ki so izpostavljene ali sumijo, da so predmet diskriminacije se lahko obrnejo na varuha človekovih pravic za enakost na e-naslov: tasa-arvo@stm.fi
Vir: www.mol.fi/mol/en/02_working.

Socialna varnost za tuje delavce
Tuji delavci so zavarovani na osnovi Zakona o socialnem zavarovanju. Torej na osnovi pogodbe o stalni zaposlitvi ali na podlagi pogodbe o zaposlitvi za najmanj dve leti.

Tisti, ki prihajajo na Finsko za kratek, določen čas se ne štejejo kot stalni prebivalci. Vsekakor za njih veljajo tudi nekatere socialne ugodnosti, če so zaposleni najmanj štiri mesece. Več o pogojih zavarovanja ter potrebni formuralji.

Nadure
Največje število nadur in sklepanje pogodb o dodatnih ur.

Delodajalcu je dovoljeno maksimalno število ur na zaposlenega in sicer 138 ur/osebo v obdobju štirih mesecev.

Najvišji znesek nadur v koledarskem letu je 250 ur/delavca.

Plače in nadomestilo za dodatne ure, nadurno delo, delo v nedeljo in tedenskega počitka
V skladu z Zakonom o delovnem času je običajna urna postavka povečana za 50% za prvi dve naduri, ter 100% za vsako naslednjo naduro. Delo ob vikendih je obračunano kot 50% povečanje nad običajno urno postavko.
Vir: www.tyosuojelu.fi/fi/workingtime.


Delovna sila je ocenjena na 2,678 milijonov prebivalcev.

Delovna sila po panogah:

• kmetijstvo in gozdarstvo: 4,5 %
• industrija: 18,2 %
• gradbeništvo: 7,3 %
• trgovanje: 15,9 %
• finance, zavarovalništvo in poslovne storitve: 14,5 %
• promet in zveze: 6,9 %
• javne storitve: 32,7 %.

Vir: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/fi.html

Na spletni strani Ministrstva za delo je mogoče več izvedeti v zvezi z obveznostmi delodajalca na Finskem (Employer Information) in v tem sklopu pridobiti tudi informacije o obveznostih tujega podjetja – delodajalca (Employer's Obligations for a Foreign Enterprise). Bistvene obveznosti slednjega v zvezi z obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za socialno varnost in davkov na plače so naslednje:

A. Obveznosti tujega podjetja v zvezi s prispevki za socialno varnost zaposlenih
Slovenska podjetja na Finskem lahko izkoristijo možnost uporabe certifikata za delo v tujini (t.i. Posted Worker Certificate), na osnovi katerega niso zavezani k plačevanju prispevkov za socialno varnost na Finskem. Če ima namreč tuje podjetje na Finskem, ki je zaposlilo delavca iz svoje države, domicil v Evropskem ekonomskem prostoru, lahko pristojni urad za socialno varnost v njegovi državi temu delavcu izda t. i. E 101 ali E 102 certifikat. S tem certifikatom ostane delavec socialno zavarovan v svoji državi za obdobje veljavnosti certifikata. Če zaposleni nima certifikata, znaša delodajalčeva stopnja prispevkov za socialno varnost 2,966 % (leto 2005). Stopnje prispevkov za socialno varnost so odvisne od kategorij podjetij, obstajajo pa tudi t. i. eksperimentalne regije, v katerih so podjetja za določeno obdobje oproščena plačila prispevkov za socialno varnost (več o tem pod Social Security Contributions).

B. Obveznosti tujega podjetja v zvezi s plačilom davkov na plače zaposlenih
Če podjetje nima stalnega sedeža na Finskem in se plače zaposlenim izplačujejo iz tujine, podjetje ni vpisano v register delodajalcev na davčnem uradu. Če tuje podjetje zaposli osebo s stalnim bivališčem na Finskem, se mora slednja zglasiti na davčnem uradu v zvezi s predplačilom davka na plačo.

Podjetje s stalnim sedežem na Finskem mora zaradi obračunavanja in izplačevanja davkov na plače davčni upravi predložiti obrazce Y1, Y2 ali Y3, v odvisnosti od vrste podjetja. Zaposleni mora z namenom obračunavanja davka na plače delodajalcu predložiti davčno številko, v nasprotnem primeru se od plače odbije davek po 60 % davčni stopnji.

Stopnja davka na plače za obe navedeni kategoriji podjetij znaša 13%.

V že omenjeni rubriki Employer Information je mogoče pridobiti tudi informacije v zvezi s vpisom t.i. registriranega delodajalca (Registration as a Registered Employer), v zvezi z možnimi oblikami pogodb o zaposlitvi (Employment Contract) ter v zvezi z delovno zakonodajo za zaposlene, ki so poslani na delo v tujino (Employees Posted to Finland). Na spletnih straneh Ministrstva za delo pa je mogoče pridobiti več informacij npr. o industrijskih razmerjih in delovni zakonodaji na Finskem (Industrial Relations and Labour Legislation in Finland) ter o storitvah finskih in evropskega urada za zaposlovanje (Working in Finland).

Povprečne mesečne plače na Finskem po starostnih kategorijah in po stopnji izobrazbe v letu 2009 so razvidne iz tabele 1.

Tabela 1: Povprečne mesečne plače (v EUR) glede na starost in stopnjo izobrazbe

Vir: Statistics Finland, Wage and salary statistics.

Tabela 2: Skupaj plače po poklicu in spolu, 2009

Vir: Statistics Finland, Wage and salary statistics.

Predpisi o deviznem poslovanju

Glede na to, da je Finska članica Evropske monetarne unije nima posebnosti v deviznem poslovanju. Tudi za Finsko velja, da morajo finančne institucije in podjetja, z namenom vodenja nacionalne statistike plačilne bilance, finski centralni banki (Bank of Finland) poročati o premoženju in obveznostih v evrih in tujih valutah ter o izvozno/uvoznih transakcijah.

Standardi in tehnični predpisi

Predpisi glede etiketiranja in pakiranja

Pravila etiketiranja in označevanja na Finskem temeljijo na zakonu o varnosti proizvodov in storitev (Act on the Safety of Consumer Products and Services (75/2004), čigar osnova je direktiva Evropske komisije o splošni varnosti proizvodov (Directive on General Product Safety). Skladno s tem morajo biti na etiketi ali označbi proizvoda vidni naslednji podatki:

• Ime proizvoda, ki jasno označuje vsebino embalaže,
• ime proizvajalca,
• teža ali obseg proizvoda,
• potrebni način ravnanja s proizvodom.

Finska ima zelo natančne predpise o označevanju živil. Splošni predpisi o označevanju živil so določeni z Odredbo o označevanju živil in z Odlokom Ministrstva za trgovino in industrijo o označevanju živil. V skladu s temi predpisi morajo biti na embalaži živil navedeni ime proizvajalca, uvoznika, komercialno ime proizvoda, teža oz. obseg proizvoda, sestavine po teži, zadnji priporočljiv datum prodaje in način shranjevanja, če gre za pokvarljivo blago ali živila, ki so namenjena dojenčkom. Tovrstne informacije je potrebno zagotoviti v finskem in švedskem jeziku. Več informacij o načinu označevanja porekla živil je mogoče dobiti na spletnem portalu finske Agencije za prehrano (National Food Agency Finland), kjer so razvidne tudi zahteve o primernosti materialov za pakiranje (Guidelines on the Suitability of Packaging material for food contact use).

Patenti in blagovne znamke

Patent in blagovno znamko je na Finskem mogoče prijaviti pri Nacionalnem uradu za patente in registracije (National Board of Patents and Registration).

Postopek prijave patenta (Processing of Applications) v osnovi obsega tri faze: pregled formalnosti (dokumenti, plačilo pristojbine (fees), ugotovitev inventivnosti invencije, izdaja patenta. Po pomoč pri pripravi patentne prijave se je mogoče obrniti na t. i. agente za patente (Patent Agents), ki so evidentirani v finskem registru agentov za patente (Patent Agents Register).

Tuj prijavitelj, ki nima domicila na Finskem je z namenom prijave blagovne znamke dolžan imenovati svojega predstavnika na Finskem, ki ga bo predstavljal v vseh zadevah v zvezi z blagovno znamko. V skladu s finskim Zakonom o blagovnih znamkah (Trademarks Act), veljajo za prijavo blagovne znamke določeni pogoji (Conditions of Registration), ki jih je pred prijavo blagovne znamke potrebno preučiti. Blagovne znamke je potrebno prijaviti na za to predpisanih obrazcih (Forms for Trademark Applications) in zanje plačati ustrezne pristojbine (Fees Relating to Trademarks). Viri dodatnih informacij v zvezi s prijavo patentov in v zvezi s prijavo blagovnih znamk so razvidni na povezavi »kontaktne točke - patenti« oz. »kontaktne točke – blagovne znamke«.

Nadzor uvoza

V skladu z nacionalnimi standardi in standardi Evropske unije Finska omejuje uvoz proizvodov, ki lahko negativno vplivajo na zdravje oseb, nacionalno varnost in blaginjo ali so lahko povzročitelji obolenj živalskih in rastlinskih vrst: droge, radioaktivne snovi, določene vrste zdravil, žive živali, rastline, orožje in strelivo itn. (podrobneje o tem v Import and Export Restrictions for Travellers). Finska prepoveduje uvoz t.i. PCB, PCT in CFC kemikalij ter uvoz mesa kitov.

Več informacij:
 

• Carinski postopki
• Market Access Database