Tržne poti, distribucija
V Grčiji obstajajo različne prodajne poti (trgovci na debelo, trgovci na drobno, podružnice, nabavna združenja, uvozniki). Še vedno so zelo pomembni lokalni agenti oziroma distributerji, saj dobro poznajo lokalno gospodarsko okolje, poleg tega poskrbijo tudi za stalno prisotnost izdelka ali storitve na trgu, kar je predvsem v času sezone izrednega pomena.
Zelo pomembno je, da je sporazum med izvoznikom v Grčijo in grškim agentom sklenjen v pisni obliki, kjer se opredelijo tudi pravice in dolžnosti agenta.
Specifične podatke o tržnih poteh je mogoče dobiti pri:
Maria Triandaphyllou (Athens Chamber of Commerce and Industry)
Oddelek za mednarodno trgovino
Tel: +30 210 3619241
Fax: +30 210 3624643
E-pošta: info@acci.gr
Url: www.acci.gr
Javna pooblastila, ki jih potrebujete pri poslovanju z Grčijo, izdaja Gospodarska zbornica Slovenije. To so:
- potrdila o nepreferencialnem poreklu blaga ''Certificate of Origin'',
- potrdila o preferencialnem poreklu blaga ''Form A'',
- overovitve mednarodnih pogodb, faktur in drugih listin na zahtevo grških organov,
- potrdila o poreklu blaga na osnovi grške zakonodaje in
- ATA zvezki.
Pomoč pri uvozu izdelka ali storitve in iskanju tržnih poti v Grčiji nudijo tudi posebni trgovinski agenti, ki so izbrani prek Evropske zbornice za mednarodno poslovanje (European Chamber of International Business - ECIB). Strošek registracije izbora je 200 EUR. Trgovinska zbornica na osnovi posredovanih podatkov in želja izvoznika posreduje izbor primernih agentov, ki ustrezajo izvoznikovim zahtevam. Na osnovi opisa izvoznik izbere trgovinskega agenta (strošek izbora znaša 700 EUR). Zbornica nadalje izvozniku posreduje specifične identifikacijske podatke izbranega agenta. Izvoznik se o specifičnih določilih in zahtevah na trgu pogaja neposredno z agentom in brez posredovanja in pomoči zbornice ECIB.
Tržno komuniciranje, promocija
Grški množični mediji so v poznih 80. letih doživeli korenite spremembe na področju deregulacije oddajanja in na področju trenda zasebnega investiranja. Na območju celotne Grčije deluje več kot sto televizijskih programov in približno tisoč radijskih postaj. Pred leti sta bili v Grčiji le dve televizijski postaji v lasti države in štiri javne radijske postaje.
Javna televizija
ERT S.A. ima tri televizijske programe (ET1, NET, ET3) in oddaja tudi prek satelita. Javna radijska postaja
ERT vključuje pet radijskih programov v Grčiji in eno radijsko postajo, ki se predvaja tudi v Afriki, Evropi in Ameriki.
Do sredine 90. let je bilo v Grčiji približno 246 lokalnih, regionalnih in nacionalnih
dnevnih časopisov.
V Attici deluje 24 televizijskih postaj. Več kot 1075 revij in 31 časopisov se izdaja v Atenah, medtem ko je število
radijskih postaj poraslo na 35. Deset dnevnikov z največjo naklado ("
Ta Nea", "
Eleftherotypia", "
Ethnos", "
Kathimerini", "Eleftheros Typos", "Apogevmatini", "Espresso", "
To Vima", "
Adesmeftos Tipos", "Traffic") ima sedeže v Atenah.
Oglaševanje na televiziji in radiu regulira neodvisni Nacionalni radijski in televizijski svet (ESR).
Poleg oglaševanja v množičnih medijih je zelo priljubljeno tudi oglaševanje na javnih površinah (jumbo plakati, gradbiščne zavese itd.) Prav tako se povečuje tudi pomen neposrednega oglaševanja prek pošte in letakov ter internetno oglaševanje.
Elektronsko poslovanje
Ponudniki širokopasovnega interneta so v Grčiji zelo dragi, in tarife so najvišje v EU. Po podatkih Evropskega statističnega urada (EUROSTAT), ime Grčija z 22 odstotki prebivalstva eno najnižjih penetracij širokopasovnega interneta med 27 državami članicami EU (povprečje med državami članicami je 49 odstotke – podatki se nanašajo na leto 2008).
Grška zakonodaja glede elektronskega poslovanja se še razvija. Evropska komisija je junija 2000 izdala direktivo glede elektronskega poslovanja, ki je bila vključena v grški zakon maja 2003 (skoraj leto po roku). Zakonodaja podpira prosti pretok blaga in storitev, kot tudi svobodo ustanovitve elektronskega poslovanja, če je le to v skladu z normami notranjega trga določenega za blago in storitve. Skladnih pravil glede veljavnosti elektronskih pogodb, obvez in sporazumov o internetnih sporih ni. Države članice lahko postavijo omenjene omejitve iz druge države, če so le te potrebne za zaščito javnega premoženja.
Nakup preko interneta je omejen na majhne produkte kot knjige, CDje in karte. Vendar pa je tudi to dokaj omejeno. Četudi je možno oddati naročilo preko interneta, je plačilo večinoma še vedno od prevzemu (gotovina ali kreditna kartica). Po podatkih EUROSTAT je samo 6 odstotkov Grkov v zadnjih treh mesecih uporabilo internet za nakup določenega izdelka (EU27 povprečje je 24 odstotkov).
Večje banke, National in Alpha, so skupaj zasnovale tehnologijo elektronske denarnice, ter jo tudi prodale drugim bankam. Vse večje banke tako ponujajo internetno bančništvo. Po njihovih trditvah je internetno bančništvo predstavlja samo 20% tradicionalnih uslug pri bančnih okencih. Vendar je po podatkih agencije ISO (Information Society Observation) septembra 2006 internetno bančništvo uporabljalo le 2,3% oseb, medtem ko je odstotek oseb, ki uporabljajo internet za bančne transakcije 12,9%.
Na podlagi raziskav agencije ISO, ima samo 20% podjetij z več kot deset zaposlenimi sistem za postopek prodaje ali nakupa preko interneta (večina od teh so velika podjetja, z več kot 50 zaposlenimi). Od podjetij, ki ponujajo elektronsko prodajo, jih je 32% uporabilo elektronsko plačilo, vendar nobeno od njih ni izdalo elektronskega računa.
Plačevanje
Po informacijah
Nove Ljubljanske banke (NLB) se slovenski izvozniki pri izvozu v države EU vedno redkeje poslužujejo instrumentov za zavarovanje plačil (dokumentarnega inkasa, akreditivov, menic). Nekateri se vse pogosteje odločajo za dobavo blaga na odprt račun. Po podatkih NLB naj bi prek 73 odstotkov plačil že predstavljala prosta nakazila.
Odločitev za uporabo posameznih instrumentov je v veliki meri odvisna tudi od medsebojnega zaupanja med partnerji. Pomemben dejavnik je tudi cena instrumenta zavarovanja. Nekateri izvozniki se še vedno poslužujejo predizvoznega financiranja, konfirmacije akreditiva, konfirmacije garancije in izdaje garancije na podlagi kontragarancije, odkup terjatve in kredit tujemu kupcu.
Transport
Najpogostejši način prodaje uvoženega blaga v Grčiji je prek trgovcev na debelo, ki se poleg trgovinske dejavnosti ukvarjajo tudi z uvozom in izvozom blaga.
Ladijski prevoz
Transport blaga iz (v) Grčije v (iz) Srednjo Evropo se v večini primerov vrši do pristanišča Trst. Najpomembnejša pristanišča v Grčiji so Heraklion, Kalamata, Kerkira (na Krfu), Kithira, Piareus (pri Atenah), Souda Bay (Kreta), Thessaloniki.
Posamezne specifične podatke o
pristaniščih v Grčiji
Cestni prevoz
Cestni promet v Grčiji se je v zadnjih nekaj letih močno razvil predvsem zaradi dobrih cestnih povezav in novo zgrajenih avtocestnih povezav med večjimi mesti na celini Grčije.
Letalski prevoz
Transport blaga iz(v) Slovenije v Grčijo se vrši prek
DHL.