Grčija
Osnovni podatki
Helenska republika oziroma Grčija leži na skrajnem jugu Balkanskega polotoka in se razteza na 131.957 kvadratnih kilometrih. Ima na tisoče otokov, med katerimi je največja Kreta. Grčijo imajo mnogi za zibelko zahodne civilizacije, saj ima dolgo in bogato zgodovino, katere vpliv se je širil prek treh celin. V Grčiji živi 11,2 milijonov prebivalcev, BDP per capita pa je v letu 2008 znašal 21.746 EUR. Okoli 61 odstotkov prebivalstva živi v mestih. Kar 98 odstotkov Grkov je pripadnikov pravoslavne cerkve, ostali pa so muslimani, katoliki, protestanti in Židje. 93 odstotkov prebivalcev je Grkov, 7 odstotkov ostali.
Politični sistem
Grčija je po politični ureditvi republika, razdeljena pa je na 51 administrativnih enot ter eno avtonomno regijo.
Izvršilno vejo oblasti predstavlja predsednik države, ki je od marca 2005 Karolos Papoulias. Predsednika države izvoli parlament na predlog predsednika vlade, ter služi pet-letni mandat.
Zakonodajno vejo oblasti predstavlja enodomni parlament (Vouli), ki ga sestavlja 300 poslancev, in se ga neposredno voli za obdobje štirih let. Na parlamentarnih volitvah septembra 2007 je zmagala stranka Nova demokracija (41,8 odstotkov), sledila je stranka Pan-Helenisticno socialistično gibanje (38,1 odstotka) ter Komunistična stranka Grčije (8,2 odstotka).
Naslednje predsedniške volitve bodo februarja 2010, parlamentarne pa naj bi bile septembra 2011. Vendar so v septembru 2009 izvedli predčasne parlamentarne volitve, kjer je zmagal vodja grških socialistov George Papandreu. Njegova glavna naloga bo izvesti reforme v gospodarstvu, ki ga je prav tako prizadela finančna kriza.
Gospodarstvo
Grčiji je uspelo stabilizirati gospodarstvo do te mere, da je leta 2001 postala članica Ekonomsko monetarne unije in s tem drahmo zamenjala za evro. Stopnja inflacije se je zmanjšala, preglednost javnih financ je ostala slaba, gospodarska rast pa je prekašala povprečje držav članic EU. Grčija ima visok zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki je začel strmo naraščati ob vključitvi Grčije v EU leta 1981, saj so bile do začetka 90-ih let ukinjene vse carinske in necarinske zaščite domače industrije. Poleg tega se grška podjetja prepočasi prilagajajo močni svetovni konkurenci, delež izdelkov z visoko dodano vrednostjo v izvozu pa je nizek. Kljub temu, da se je delež kmetijstva v strukturi BDP v zadnjih letih močno znižal, pa je s 3,5 odstotka še vedno med višjimi v EU (povprečje znaša 2,5 odstotka).
Med najbolj poznanimi kmetijskimi proizvodi so vino, olive, olje, sir, tobak in mandlji. Delež industrije je relativno nizek v primerjavi z ostalimi državami EU in je v letu 2008 znašal 23,4 odstotke, k BDP pa največ prispeva storitveni sektor, in sicer okoli 73,1 odstotke. Najpomembnejša sta turizem in ladijski prevoz, saj je kar pet odstotkov svetovnega ladijskega prometa v domeni Grčije.
Turizem predstavlja 15 odstotkov BDP. Imigranti predstavljajo približno eno petino delovne sile, predvsem v kmetijskem sektorju. Grčija je tudi ena glavnih prejemnic pomoči Evropske unije saj le-ta predstavlja približno 3,3 odstotke BDP. Grška ekonomija je v letih 2003 – 2007 beležila skoraj 4- odstotno letno rast, predvsem zaradi Olimpijskih iger, ki so potekale v Atenah leta 2004. Rast je padla na 2,9 odstotkov v letu 2008, kot posledica svetovne finančne krize ter poostritve kreditnih pogojev.