Pregled gospodarskih gibanj

BDP, gospodarska rast in struktura potrošnje

V letu 2010 so imeli na Irskem negativno gospodarsko rast in sicer -0,4 %, BDP pa je znašal 155,5 mlrd EUR. Za leto 2011 je še vedno napovedana negativna rast v višini -0,2 %. V letu 2012 pa je prvič po letu 2007 napovedana pozitivna gospodarska rast v višini 0,5 %, leta 2013 pa že 1,3 % rast. BDP naj bi v letu 2013 dosegel 167,5 mlrd EUR.

Tudi zasebna potrošnja ima negativno rast že od leta 2008 naprej. V letu 2010 je znašala -0,7 %, za leto 2011 je napovedana -3,9 % rast, za leto 2012 -1,4 % in za leto 2013 -0,3 % rast. V nasprotju z drugimi državami, ki v času krize povečujejo javno porabo, je irska vlada le to zmanjšala za 4,5 % že v letu 2009. V letu 2010 je javna potrošnja upadla za 3,9 %. Ponovne rasti v javni porabi se ne pričakuje do konca leta 2012, ko naj bi upadla za 2 %. V letu 2013 pa analitiki prvič po letu 2008 napovedujejo rast javne potrošnje in sicer v višini 0,3 %.

Investicijska potrošnja je močno upadla že v letu 2008, še bolj pa v letu 2009, ko je dosegla 28,6 % upad. Podobno se je nadaljevalo v 2010 s -24,8 % upadom. Tudi v letu 2011 bo investicijska potrošnja negativna z –10 %. Šele v letu 2013 je napovedana pozitivna rast v višini 0,9 %.

Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
 

Gospodarska politika vlade

Gospodarska politika vlade ostaja v obsegu kriznega upravljanja in dogovorjenih okvirjev s strani EU, ECB in IMF, če želi Irska pridobiti finančno pomoč EU v višini 85 mlrd EUR do sredine leta 2013.

Irska mora znižati proračunski primanjkljaj pod 3 % do leta 2015 (vlada si prizadeva, da bi ta kriterij dosegla že do konca leta 2014), povečati konkurenčnost gospodarstva in sanirati bančni sistem.

Fiskalna kriza, ki je sicer zmernejša od grške, je ena od najhujših med državami v evro območju in enako velja za irsko bančno krizo. Vlada je med reševanjem že nacionalizirala eno banko, izdala splošne bančne garancije za glavne komercialne banke, dokapitalizirala več manjših, ter se dogovorila za odkup slabih kreditov v višini 81 mlrd EUR, kar predstavlja 50 % BDP. Na ta način si vlada prizadeva stabilizirati in podpreti finančni sistem.

Napredek pri izvajanju ukrepov ter strukturnih reform bodo na četrtletni ravni ocenjevale EU, ECB in IMF. Vzdrževanje privlačnost Irske kot lokacije za tuje neposredne investicije še naprej ostaja prednostna naloga politike.

Inflacija se je v letu 2009 spremenila v 4,5 % deflacijo, v letu 2010 je še vedno ostala deflacija, vendar le v višini 0,9 %. Za leto 2011 napovedujejo 2 % inflacijo, za leto 2012 1,2 % in za leto 2013 0,8 % inflacijo.

Nezaposlenost na Irskem je v letu 2010 dosegla 13,6 % in se bo še zviševala. V letu 2011 naj bi dosegla 14,8 %, v letu 2012 15,3 % in v letu 2013 14,8 %.

Za Irsko je značilna velika razlika v plačah med javnim in zasebnim sektorjem. Povprečna urna postavka v javnem sektorju znaša 28,29 EUR in je skoraj 50 % višja od urne postavke v zasebnem sektorju kjer znaša 19,04 EUR. V tretjem četrtletju 2010 je povprečna mesečna bruto plača v javnem sektorju znašala 3.883 EUR ter 2.614 EUR v zasebnem sektorju.

Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011; Dialog NewsRoom, september 2011.