Pregled gospodarskih gibanj

BDP, gospodarska rast in struktura potrošnje

Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Kosovo doseglo 3,8 odstotno rast BDP v letu 2009. Ta rast bo dosežena z rastjo investicij, potrošnje in izvoza. Uvoz dosega 50 odstotkov BDP in predstavlja enega glavnih virov prihodkov države, saj ga je enostavno obdavčiti. Visok delež uvoza je povzročil visok trgovinski primanjkljaj. Samo 9,3 odstotkov uvoza je pokritega z izvozom. Posledično je ekonomska aktivnost na Kosovu zelo nestabilna in življenjsko odvisna od tuje pomoči. Ti prilivi so bistvenega pomena tudi za pokrivanje primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance. Ker pa je zajela recesija države iz katerih so ti prilivi, se bodo ti v 2009 občutno zmanjšali ter tako negativno vplivali na gospodarsko rast, ki bo manjša v 2009 v primerjavi z 2008 za 1,6 odstotne točke.

V 2009 bo nižja tako zasebna kot investicijska potrošnja. Zasebna bo zabeležila skoraj 5-odstotni padec zaradi manjšega razpoložljivega dohodka na gospodinjstvo (vpliv manjših prilivov iz tujine, od katerih so gospodinjstva močno odvisna).

Industrijska proizvodnja bo zabeležila 12,0 negativno rast. Negativni trend se je po ocenah analitikov že pričel v 2008 in se bo tudi še nadaljeval v 2010, čeprav ob nižji negativni rasti kot v 2009.

Gospodarska politika vlade

Inflacija na Kosovu se počasi umirja. V prvi polovici leta 2008 je znašala še 12,9 odstotkov, predvsem zaradi 22,3 odstotnega povečanja cen nafte. Padanje teh cen in naraščajoč vpliv krize tudi znižuje stopnjo inflacije na Kosovu v letu 2009, ko je ocenjena celo deflacija v vrednosti 2,1 odstotkov.

Ena največjih težav na Kosovu je ogromna brezposelnost. Ta je bila v letu 2001 57,1 odstotna, do junija 2008 pa se je zmanjšala na približno 40 odstotkov. V aprilu 2008 je bilo na Kosovskem zavodu za zaposlovanje registriranih 336,436 brezposelnih oseb. 86 odstotkov brezposelnih so dolgotrajno brezposelni, nekvalificirani ali mladi. Vsako leto na trg dela vstopi približno 29.000 novih mladih. Za primerjavo, v letu 2005 je samo 5094 iskalcev zaposlitve na zavodu za zaposlovanje našlo službo. V letu 2009 naj bi se število brezposelnih kljub gospodarski krizi znižalo iz 43,6 odstotkov na 40,0 odstotkov.

Protikrizni ukrepi

V letu 2008 je kosovska vlada oblikovala poseben sklad v vrednosti 200 milijonov evrov, ki bi ga po potrebi uporabila za pomoč podjetjem, ki bi se znašla v krizi.

Med drugimi ukrepi je Kosovo ustanovilo komisijo, ki jo sestavljajo različne institucije, za spremljanje finančnega stanja na Kosovu in izvajanju potrebnih ukrepov v primeru krize. Komisijo sestavljajo Kosovska centralna banka, Ministrstvo za finance in gospodarstvo in vladna komisija za proračun in finance. Sledijo ukrepi kot so previdno ravnanje z sredstvi Kosovske banke, strožji nadzor nad bankami in spodbujanje sodelovanja bank s Kosovsko centralno banko. Priština je znižala številne davke (s 1.januarjem 2009), da bi spodbudila zasebno potrošnjo.

Naslednji cilj Kosovske banke je bil postati član Mednarodnega denarnega sklada, katerega članstvo je Kosovo pridobilo v juniju 2009.