Poslovna zakonodaja

Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic

Ustanavljanje podjetij v Latviji ureja novi gospodarski zakonik , ki je pričela veljati 1. januarja 2002. V luči reform se je zakonska regulacija spreminjala skozi tranzicijsko obdobje do konca decembra 2004, datuma, do katerega so se družbe morale ponovno registrirati v skladu z novim Poslovnim registrom, tako se je kompleten proces zaključil do 2005 leta.

Zakonik določa splošne osnove poslovnih aktivnosti. Banke in zavarovalnice pa so regulirane s posebnimi zakoni.

Pod vplivom nemškega prava, zakonik prinaša Latviji gospodarski zakon v skladu z direktivami Evropske unije in poenostavlja gospodarsko pravo z zmanjšanjem števila razpoložljivih poslovnih subjektov s 13 na 5. Zaščiti interesov upnikov in manjšinskih delničarjev je dana večja pozornost, posebej kjer prihaja do reorganizacije podjetij ali do zmanjšanja kapitala. Zakonik je nedvoumen glede odgovornosti podjetniških managerjev in prvič daje podrobna pravila za razdvojitev, likvidacijo in reorganizacijo poslovnih družabništev in podjetij.

Zakonik je ponovno uvedel pravni izraz "Firma", ki je v uporabi, ko se sklepajo in podpisujejo gospodarske pogodbe. Prav tako razveljavlja omejitve v uporabi tujega jezika v firmi.

Trenutno je tujcem v Latviji dovoljeno vršiti poslovne aktivnosti v obliki: družbe z omejeno odgovornostjo (SIA); delniške družbe (A/s – javna ali zaprta); ali kot gospodarske podružnice matičnega podjetja. Prav tako je možno registrirati predstavništvo za edini namen oglaševanja in promocije posla. Ni pa možno koristiti predstavništev za dejansko sklepanje poslov.

Ni nobenih omejitev za tuje investitorje pri udeležbi v lastništvu v latvijskih podjetjih. Večina latvijskih podjetij je organizirana kot družbe z omejeno odgovornostjo.

V določenih primerih pa zakon uvaja omejitve za tuje investitorje ( na primer, tuji investitorji razen investitorjev iz EU članic in pridruženih članic, ne morejo biti lastniki več kot 49% delniškega kapitala podjetij, ki organizirajo loterijo in igre na srečo.

Da bi postale pravne osebe in pričele s poslovnimi aktivnostmi morajo vsa podjetja biti registrirana v Latvijskem poslovnem registru in prav tako registrirana kot davkoplačevalci pri državni Davčni upravi.

Podjetje je formirano, ko so izpolnjeni določeni predpisani dokumenti v Poslovnem registru. Registracijski postopek normalno opravijo za tuje podjetje odvetniki ali drugi profesionalni svetovalci.
Več o registraciji – Latvijski poslovni register

Registracijske pristojbine, ki se plačajo državi za registracijo so:

• LVL 250 za delniško družbo;
• LVL 100 ali 50 za družbo z omejeno odgovornostjo;
• LVL 20 za podružnico;
• LVL 20 za predstavništvo.
• * 1 EUR je približno 0.71 LVL; november 2011 (vir: Exchange rates). 

Dokumente je potrebno izpolniti v Registru v latvijskem jeziku. Dokumenti v drugih jezikih morajo biti prevedeni in notarsko overjeni. Vsi podjetniški dokumenti v Registru so javni in tako dostopni tudi javnemu ogledu proti plačilu.
Za implementacijo in koordinacijo vladne politike za podporo formiranja poslov je zadolženo Ministrstvo za gospodarstvo. Več informacij je dosegljivih na uradni strani ministrstva.

Latvijski podjetniški zakonik pozna tri tirno strukturo upravljanja – delniško skupščino, upravni odbor in nadzorni odbor (ni obvezno za družbo z omejeno odgovornostjo). Vsaj pol članov upravnega odbora mora biti Latvijcev oz. oseb z domicilom v Latviji.

Obe, družba z omejeno odgovornostjo in delniška družba imata pravno osebnost, za razliko od njihovih delničarjev. Delnice v podjetjih predstavljajo delež korporacijskega kapitala in dajejo njihovemu lastniku proporcionalno pravico do skupnih sredstev pri razdvojitvi. Ni minimalnega ali maksimalnega obsega delnic, ki jih podjetje lahko izda, razen če je drugače opredeljeno, določeno v podjetniških dokumentih. Po latvijskem zakonu je dovoljeno, da imajo podjetja tudi enega samega delničarja.

Latvijska družba z omejeno odgovornostjo

Najpogostejša oblika poslovne prisotnosti v Latviji je družba z omejeno odgovornostjo. Minimalni potreben ustanovitveni kapital znaša LVL 2000, ki mora biti plačan pred registracijo v Poslovnem registru. Ustanovni kapital je lahko tudi v stvarni obliki.

Dokumenti, ki so potrebni za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo v Latviji:

• Vloga morajo podpisati vsi ustanovitelji. Podpise in osebne podatke podpisnikov je potrebno overiti pri notarju.
• Vlogo lahko podpiše tudi pooblaščen pravnik oz. druga oseba, kar pa mora biti prav tako notarsko overjeno.
• Delniški dogovor – Memorandum mora biti prav tako podpisan od vseh ustanoviteljev. Podpisi morajo biti notarsko overjeni. V primeru da je delničar samo eden, je Memorandum nadomeščen z Resolucijo o ustanovitvi.

• Fotokopije potnih listov ustanoviteljev.
• Družbena pogodba podpisana od vseh ustanoviteljev. Podpisi morajo biti notarsko overjeni. Potrditveno pismo banke ( v primeru denarnih prispevkov).
• Izjava, ki se nanaša na katerokoli vrsto investicij.
• Če podjetje vzpostavi tudi svet, mora vsak član sveta pismeno privoliti, da bo deloval kot član sveta.
• Predložijo se tudi fotokopije članov sveta.
• Vsak član Odbora prav tako mora dati pismeno privolitev, da bo deloval kot član Odbora.
• Prav tako se predložijo fotokopije članov Odbora.
• Podpisi članov Odbora morajo biti prav tako notarsko overjeni, da bi imeli pravice predstavljati družbo.
• Odbor potrdi tudi naslov družbe.

• D.O.O. je prepovedano ponujati njene deleže oz. delnice javno ali pa trgovati z njimi na borzi. Odgovornost delničarjev je omejena na znesek investiranega kapitala. Certifikatski deleži in registracija delničarjev je zabeležen a v Delniškem registru. D.O.O. lahko izdaja samo registrirane delnice.

Pregled procesa ustanovitve podjetja - čas in ocena stroškov za dokončanje postopka:


Opomba: Menjalni tečaj 1 LVL = 1,42 EUR oziroma 1 EUR = 0,71 LVL (vir: www.x-rates.com, november 2011).
Vir: www.doingbusiness.org
 

Postopek 1: Zbrane vse podpisne kartice in dokumenti poslovanja ter podpisi overovljeni pri notarju
Opis: Glede na dopolnitve Pravilnika o poslovanju, ki je postal veljaven z 21. majem 2004, ustanovno pogodbo ni potrebno  overoviti pri notarju. Notarsko overovljena mora biti samo vloga za registracijo podjetja na Oddelku za registracije.
Dopolnitve Zakona o poslovanju, ki so stopile v veljavo z 10. Aprilom 2006, omogočajo uradnikom Oddelka za registracijo, da preverijo podpis v primeru enega samega ustanovitelja podjetja, ki odda vlogo za registracijo. Prav tako lahko preverijo podpise članov upravnega odbora. Strošek te storitve je LVL 5,50.
 

Postopek 2: Odprtje bančnega računa in pridobitev bančnega potrdila o pologu
Opis: Banke za odprtje bančnega računa in izdajo potrdila o začetnem depozitu zaračunajo provizijo.
 

Postopek 3: Registracija pri Oddelku za registracije ter registracija podjetja za DDV pri davčnem uradu
Opis: Za registracijo podjetja, mora le-to pridobiti ustrezne dokumente. Z dopolnitvami Pravilnika o poslovanju (kot del implementacije EU direktive), za vsa podjetja ni več potreben revizorski pregled.
Izjeme so podjetja, ki imajo:
1. bilančno vsoti večjo od LVL 100.000
2. Letni promet večji od LVL 200.000
3. Več kot 25 zaposlenih med finančnim letom.

Postopek 4: Registracija zaposlenih za plačevanje obveznega državnega socialnega zavarovanja
Opis:  Določa jo pravilnik št.942 o Registraciji zaposlenih za plačevanje obveznega državnega socialnega zavarovanja.

Javna družba z omejeno odgovornostjo (z dodatkom AS) ima minimalni registrirani delniški kapital 25.000 LAV (približno EUR 35.570). Družba lahko ponudi svoje delnice javnosti.


Pregled rangiranja držav glede na različna področja poslovanja, ki ga na letni ravni opravlja Svetovna banka:


Vir: The International Bank of Reconstruction and Development / The World Bank (Doing Business 2012: Country Profile for Latvia). Za podrobnejše informacije se obrnite na:
www.doingbusiness.org.

Glede na stopnjo lahkotnosti poslovanja je Latvija zabeležila 21. mesto na lestvici Svetovne banke. Za primerjavo: na prvem mestu je Singapur, kateremu sledijo Hong Kong, Nova Zelandija ter ZDA – Slovenija je na 37. mestu.

Latvijska delniška družba

Delniške družbe lahko izdajajo oboje registrirane in imenske delnice kot tudi obveznice.
Statuti delniških družb lahko predvidijo tudi konverzijo registriranih delnic v imenske in obratno.

Delniške družbe imajo v splošnem pravico izdajati različne razrede delnic, ki podeljujejo njihovim imetnikom različne pravice, kot so glasovalne pravice, pravice do fiksnih dividend in pravica do prednosti pri prodaji, itn. Delniške družbe imajo pravico izdajati tudi preferenčne delnice brez glasovalne pravice, ki so opredeljene v določbah statutov.

Minimalna zahteva za registriran delniški kapital delniške družbe je postavljena na LVL 25.000. Višje zahteve po registriranem delniškem kapitalu so postavljene za banke in zavarovalnice.
Deleži so lahko plačani v denarju ali pa v stvarni obliki, lahko pa tudi oboje.
Delniške družbe lahko izdajajo tudi delnice zaposlenim, ki morajo biti pokrite s profitom družbe.
Skupna vrednost izdanih delnic zaposlenim ne sme preseči 10% vpisanega delniškega kapitala družbe. Delnice zaposlenih niso prenosljive in se ne morejo dedovati.

Latvijsko predstavništvo tuje družbe

Tuje predstavništvo je lahko formirano za začetno dobo petih let, katera je lahko podaljšana za naslednjih pet let, če družba za to zaprosi. Ni pravnih omejitev za neomejeno podaljševanje zaprošenih podaljšanj.

Dokumenti, ki so potrebni za odprtje:
 

• Overovljena kopija Družbene pogodbe matične družbe,
• Overovljena kopija tujega potrdila o registraciji matičnega podjetja,
• Odobrena in overovljena odločitev matičnega podjetja da ustanovi predstavništvo v Latviji,
• Odobren in overovljena odločitev, ki imenuje vodjo predstavništva,
• Dokument (potni list, najemna pogodba), ki potrjuje uraden naslov predstavništva,
• Notarsko overovljen podpis vodje predstavništva;

Kopija potnega lista vodje predstavništva.

Vloga za registracijo in ustanovitveni dokumenti morajo biti predloženi Poslovnemu registru znotraj 14 dni od ratifikacije predstavništva po zakonih.

Latvijska podružnica

Podružnica tuje gospodarske družbe v Latviji nima pravne osebnosti. Kljub temu, je podružnica tuje družbe po zakonu obravnavana kot ločen davčni latvijski obveznik, subjekt enakih zahtev poročanja in revizijski zavezanec, kot so to domača domicilna podjetja.

Profiti latvijskih podružnic nerezidenčnih gospodarskih družb so obdavčeni po normalnih davčnih osnovah in stopnjah kot profiti domačih rezidenčnih družb.

Ni zadržanega davka pri vrnitvi obdavčenih podružničnih profitov matičnemu podjetju, medtem ko je po zakonu na splošno 10% zadržanje davka pri vrnitvi dividend izven obdavčenih profitov latvijske podružnice.

Podružnična struktura je lahko koristna za nove posle, kjer se pričakujejo začetne izgube, omogoča, da se te izgube pokrijejo za davčne namene z ozirom na profit matičnega podjetja v domicilni državi.

Latvijska trgovska družba z neomejenim jamstvom

Trgovska družba z neomejenim jamstvom je družba, v kateri dva ali več partnerjev delujejo pod skupnim poslovnim imenom. Partner v trgovski družbi z neomejenim jamstvom je lahko fizična ali pravna oseba. Vsi partnerji so skupno odgovorni za obveznosti take družbe s vsemi svojimi sredstvi.

Trgovska družba z neomejenim jamstvom deluje na osnovi partnerskega sporazuma sklenjenega med partnerji, ki je lahko spremenjen samo s konsenzom vseh partnerjev.

Vsak izmed partnerjev lahko predstavlja družbo z neomejenim jamstvom pri vseh pravnih poslih, razen če partnerska pogodba ne določa drugače. Partnerska pogodba določa delež prispevka partnerjev. Prispevek je lahko denaren ali nedenaren.

Da bi vpisali trgovsko družbo z neomejenim jamstvom v Poslovni register, mora biti podan formalni zahtevek podpisan s strani vseh partnerjev in poslan Poslovnemu registru.

Latvijska trgovska družba z omejenim jamstvom (Komanditna družba)

Komanditna družba je družba, kjer dva ali več pravnih ali fizičnih oseb delujejo pod skupnim poslovnim imenom. Vsaj ena od teh oseb (partner) je odgovoren za obveznosti družbe v skladu z omejenim partnerskim prispevkom.

Državna in lokalna uprava ne moreta biti partner v komanditni družbi. Partnerji komanditne družbe se dogovorijo o imenu družbe in višini prispevka in podružnicah komanditne družbe. Prispevek je lahko v denarni in nedenarni obliki.

Če se partner z omejenim jamstvom priključi družbi z neomejenim jamstvom se mora trgovska družba z neomejenim jamstvom spremeni v komanditno družbo. Obratno velja tudi, če partnerji z omejenim jamstvom zapustijo komanditno družbo in preostaneta vsaj dva partnerja z neomejenim jamstvom, se mora pretvoriti komanditna družba v družbo z neomejenim jamstvom.

Privatizacija in investicije

Cilj privatizacije je sprememba lastništva državne in lokalne lastnine, da se ustvari ugodno okolje za delovanje privatnega kapitala v interesu razvoja latvijske ekonomije in s tem tudi zmanjšajo podjetniška vpletanja državnih in lokalnih vlad.

Cilj množične privatizacije v Latviji je v osnovi dosežen, tako da je Saema (latvijski parlament) v septembru 2005 sprejel Zakon o dokončanju privatizacije državne in lokalne lastnine in uporabi privatizacijskih certifikatov, ki določa proceduro dokončanja privatizacijskega procesa in zemljiške reforme in zagotavlja dokončanje porabe privatizacijskih certifikatov, kar je razvidno iz naslednje tabele:

Uporaba privatizacijskih certifikatov
(podatki oktober, 2008)



Več na strani latvijskega Ministrstva za ekonomijo

Sam glavni proces privatizacije je tako potekal od 1995 do 2005 in je bil voden ob asistenci Latvijske privatizacijske agencije.

Velika privatizacija se je dejansko pričela v 1992 letu, vendar je proces obstal do 1995 zaradi slabe koordinacije in zmešnjave v kompetencah. Poleg tega pa se je proces pričel bolj kot boj za prevlado in redistribucijo lastnine kot prizadevanje po maksimalnem iztržku.

Točka preobrata se je zgodila v 1994 s sprejemom Zakona o privatizaciji in postavitvijo Latvijske privatizacijske agencije (LPA). Ta je oseba javnega prava in se je financirala iz prodaje lastnine. V 1996 je bil Državni lastniški fond ukinjen in LPA je postala izključno odgovorna za proces privatizacije. Učinkovitost procesa se je pokazala v tem, da je število prodanih podjetij naraslo od 18 v letu 1994 na v povprečju preko 260 v naslednjih treh letih.

Proces je uporabljal mnogo oblik oz. metod kot so: javne ponudbe, privatne prodaje, javne dražbe, dolgoročni lizing aranžmaji in vavčerji.

Ena od prvih pomembnih operacij je bila prodaja 49% telekomunikacijske družbe Lattelekom za 160 milijonov US$ finskemu konzorciju Cable & Wireless in Telecom Finland. v letu 1994. Naslednja pomembna prodaja je 32% družbe Latvijas Gaze v letu 1997 za več kot 50 milijonov US$ konzorciju, ki ga sestavljajo: Ruhrgas AG (Nemčija), PreussenElektra (Nemčija) in Gazprom (Rusija), prodaja preko javne ponudbe dodatnih 24,6% kapitala za 291,4 milijonov US$ v 1998 letu in še dodatno 34,9% v letu 2000. Prav tako je bil prodan vodilni državni cevovodni operator LaSaM Co strateškemu investitorju LNT za okoli 128 milijonov US$ v letu 1997. V 1998 letu v več obrokih še 15% Ventspils Nafta (petrolej) za 664 milijonov US$.

V bančnem sektorju je bila najbolj uspešna operacija kompletna privatizacija Latvijske univerzalne banke med leti 1995 in 1998 za 150 milijonov US$ v dveh delih, javni ponudbi in treh privatnih prodajah. Privatizacija Latvijas KrajBanka je prav tako bila izvršena z uporabo inštrumenta javnih ponudb: v prvem obroku (1997) 21,76 % delež, medtem ko je drugi obrok (2003) bil 52,8% kapitala.

Na področju pomorskega transporta je bila izvršena v letu 2002 privatizacija pomorskega transportnega podjetja Lasco, ki je prinesla državni zakladnici več kot 200 milijonov US$.

Za druge sektorje pomembne prodaje preko javne ponudbe so bile 20% Latvijas Balzams (vina in likerji) za 77,8 milijonov US$, 23% Grindeks ( farmacija) za okoli 57 Milijonov US$, 59% Starburadze (konfekcija) in Valmeira Fiber Glass (tovarna stekla) za malo čez 62 milijonov US$.

V letu 2008 je latvijska vlada registrirala največji opravljen posel doslej, prodajo državnega deleža 51% V mobilnem telefonskem operatorju LMT , TelijiSonera v zameno za 49% njenega deleža v operatorju fiksne telefonije Lattelecom, poleg tega pa je TeliaSonera plačala vladi še 293 milijonov US$ v gotovini. Kompleten transfer posla je tako znašal v vrednosti približno 1,33 milijarde US$.

Seznam glavnih podjetjih, ki so se privatizirala je na straneh Latvijske privatizacijske agencije.

Javno privatno partnerstvo - PPP

Javno privatno partnerstvo je bilo prvič predstavljeno v Latviji, ko je parlament v letu 2000 sprejel Zakon o koncesijah. Kljub temu se ni na tem področju nič zgodilo še dve leti po sprejemu, dokler ni Kabinet ministrov v letu 2002 sprejel Koncept promocije koncesij in vzpostavil znotraj Ministrstva za ekonomijo PPP enoto, poleg tega pa še Latvijsko Investicijsko in razvojno agencijo (LIDA), institucijo odgovorno direktno Ministrstvu za ekonomijo.

Naloge so bile razdeljene v skladu z mandatom, ki ga je potrdila vlada, kjer je bilo ministrstvo za gospodarstvo zadolženo za promocijo PPP politike, LIDA pa podporna Agencija za PPP projekte.

Nekatere najpomembnejše PPP projekte lahko najdemo na spletni strani Agencije za investicije in razvoj Latvije.

Tukaj so aktualne informacije in povzetki razpoložljivih virov PPP (metodološki materiali, standardizirani PPP sporazumi, ipd.)

Investicije - FDI

Na splošno je v Latviji dobra klima za direktne tuje investicije. To se pozna tudi na rasti tujih direktnih investicij v državi.

Praktično vsaka oblika FDI v Latviji je dovoljena, s tem da imajo tujci enake pravice in obveznosti kot katerakoli pravna latvijska oseba. Ni nekih posebnih zakonov oziroma zakonske regulacije za tuje investicije v Latviji, so pa pod zaščito splošne zakonodaje.

FDI v obdobju 2006 do 2010

Vir: Latvijska banka.

Eden najpomembnejših projektov je projekt po zelo znanem francoskem velikanu Saint-Gobainu, ki načrtuje začeti izgradnjo ISOVER tovarne, ki bo izdelovala izolacijske materiale. Poleg ISOVER-ja , Saint-Gobain načrtuje investicijo v drug velik proizvodni projekt v Latviji pred 2011. Med razlogi zakaj ima Latvija ugodno lokacijo za FDI je ta, da je omogočen lahek dostop do celotne baltiške regije in sosednjih skandinavskih držav ter ruskega tržišča, njena ekonomska rast in državna podpora razvoju proizvajalnega sektorja.

Več na spletni strani Agencije za investicije in razvoj Latvije (LIAA).

Od 2007-2013 latvijska vlada operira in bo administrirala z okoli 6,6 milijarde EUR strukturnih skladov: Razpoložljive vzpodbude za investicije:

• subvencije za visoko tehnologijo, ki dajejo tudi visoko dodano vrednost in velik obseg investicij
• subvencije za trening zaposlenih, subvencije za razvoj novih izdelkov in tehnologij
• posebne amortizacijske stopnje za novo nabavljeno opremo.

Istočasno Latvija odobrava izdatne pomoči za odpise investicij v tehnološko opremo. Ni davka na dividende evropskih delničarjev.

Zaposlovanje

Novi delovni zakonik je stopil v veljavo leta 2000 in vsebuje splošne določbe o zaposlovanju. Druga področja delovne zakonodaje kot so na primer zaščita zaposlenih in ureditev delovnih sporov, so regulirani s posebnimi zakoni.

Zaposlovanje tujcev iz EU je v Latviji poenostavljeno in tržišče dela je enako odprto kot za domače delavce.

Ocena zaposljivosti


Vir: The International Bank of Reconstruction and Development / The World Bank (Doing Business 2011: Country Profile for Latvia). Za podrobnejše informacije se obrnite na:
www.doingbusiness.org.

V primeru zaposlitve in če tujec začasno prebiva v državi, več kot 90 dni znotraj šestih mesecev, se mora registrirati v Uradu za državljanstva in migracijske zadeve in prejeti dovoljenje za bivanje. Ko se sklene Pogodba o zaposlitvi, je izdano dovoljenje za bivanje za čas zaposlitve, vendar ne več kot za pet let. Samozaposlene osebe prejmejo enoletno dovoljenje za bivanje in se potem podaljšuje.

Vsak, ki dela na teritoriju države mora biti po zakonu tudi socialno zavarovan za primere bolezni, poškodb in poklicnih obolenj.

Oddelek za socialno zavarovanje dela tesno skupaj z državno Agencijo za socialno zavarovanje, ki je pod okriljem Ministrstva za socialno skrbstvo in organizira sistem socialnega zavarovanja in upravičena plačila na tej podlagi. Prav tako pa tudi določa potrebna plačila za socialno zavarovanje na bazi zaposlitve s strani zaposlenih in delodajalcev.

Vsi prejemki za plačano delo za katere mora biti plačan davek na delo so tudi predmet prispevka za socialno varnost. Trenutna stopnja socialnega zavarovanja je 33.09% dohodka zaposlenega, od česar 24.09% plača delodajalec in 9% zaposleni. Od 1. januarja 2009, je stopnja obdavčenja dohodka zaposlenega 23%. Zaposleni dobi davčno oprostitev za vzdrževane člane v višini 63 LVL (90 EUR), minimalni obračunan davek pa znaša 90 LVL (128 EUR). 

Povprečna bruto plača je v 2010 znašala 445 LVL (623 EUR), kar je 316 LVL (445 EUR) neto. V primerjavi z 2009 se je bruto plača v 2010 zmanjšala za 3%, neto pa kar za 9%. V 2010 je bila najvišja povprečna bruto plača v Riga regiji (492 LVL). Sledijo Kurzeme regija z 382 LVL bruto povprečne plače, Zemgale regija z 357 LVL, Vidzeme regija z 341 LVL in Latgale regija z 309 LVL povprečne bruto plače. Minimalna plača znaša od 1. januarja 2009 180 LVL (256 EUR), kar je relativno malo in je med najnižjimi v Evropski Uniji.

Več o zaposlovanju na straneh Državne Agencije za zaposlovanje.

Predpisi o deviznem poslovanju

Od 1994 Latvija vzdržuje politiko fiksnega tečaja. S 1. januarjem 2005 je latvijska valuta lats zamenjala fiksni tečaj do tedaj menjalne košarice, ki so jo sestavljali ameriški dolar, britanski funt in japonski jen. To so naredili, da bi jamčili stabilnost in povečali tuje investicije in izvoz, prav tako pa tudi pripravili osnove za prevzem eura kot nacionalne valute, kar naj bi se zgodilo do leta 2012.

Tudi za Latvijo kot druge države EU velja, da morajo finančne institucije in podjetja, z namenom vodenja nacionalne statistike plačilne bilance, Banki Latvije poročati o premoženju in obveznostih v latsih (LVL) in tujih valutah ter o izvozno/uvoznih transakcijah.
Več na domači strani Banke Latvije in straneh Ministrstva za finance.

Standardi in tehnični predpisi

Certifikati o kakovosti in fitosanitarna potrdila so potrebna za uvoz živil in posebne gradbene stroje. Zahteve za označevanje so sedaj v celoti usklajeni s predpisi EU. Oznake morajo biti na splošno v njihovem uradnem jeziku in so lahko bodisi pritrjene na proizvod ali priložene na letaku. Etiketa mora vsebovati ime izdelka, proizvajalca in v nekaterih primerih, navodila za uporabo.

Seznam proizvodov, ki morajo biti označeni z znakom CE.
Contact person: Mr. Aldis Bondars

Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 63, faks. 01/478 30 97, e-pošta: prodaja@sist.si

Predpisi glede etiketiranja in pakiranja

Predpisi določajo, da morajo biti nalepke na izdelkih v domicilnem, latvijskem jeziku, mora biti navedeno:

• ime izdelka,
• seznam sestavin in dodatkov,
• neto količina,
• minimalni datum uporabe,
• posebni pogoji, za pravilno rokovanje z izdelkom,
• ime proizvajalca,
• kdo je pakiral,
• ime uvoznika,
• država izvora,
• navodila za uporabo, če je to potrebno,
• vsebnost alkohola, če gre za alkoholno pijačo nad 1,2% v volumnu in
• označitev številke lota.

Označevanje izdelkov je obvezno, še posebej za alkohol in tobak.

Latvijski zakon o etiketiranju in pakiranju tako določa osnovne zahteve, maksimalne količine težkih kovin, sistem označevanja, pakiranje v distribuciji, zahteve po potrošniških informacijah, idr.

Definirane so omejitve: skupna koncentracija svinca, merkurija, kroma v pakiranju ali pa v materialih ali komponentah iz jih ne sme preseči 100 delov na milijon (ppm v teži), 100 miligramov v enem kilogramu paketov ali materialov oz. njihovih komponent, razen pakiranj, ki so narejena v celoti iz svinca.

Patenti in blagovne znamke

Prijava za registracija patenta je lahko napisana v latvijskem, angleškem, ruskem ali nemškem jeziku. Te prijave morajo biti naslovljene na Patentni urad v Latviji direktno ali pa preko posrednika, pravnega zastopnika. Zakon o patentih je bil sprejet 1993 leta, v istem letu pa tudi za blagovne znamke, kasneje pa še za pravice intelektualne lastnine.



Seveda pa državljani držav EU lahko koristijo tudi usluge Evropskega patentnega urada in za blagovne znamke in dizajn.

Nadzor uvoza