Tržne poti, distribucija
Trgovanje je pod nadzorom države. Proces privatizacije je upočasnjen v takšnem obsegu, da je trenutno 90% izdelkov subvencioniranih in jih dobavlja nacionalni dobavitelj po izredno nizkih cenah.
V velikih mestih so majhne trgovske družbe v velikosti 100 do 150m ², ki ponujajo živilske proizvode ter gospodinjske izdelke.
Velike tuje verige trgovin na drobno še niso pokazale zanimanja za ta trg. Lokalne domače trgovske verige ne obstajajo.
Tržno komuniciranje, promocija
Oglaševanje in tržno komuniciranje izdelkov in storitev v Libiji je v povojih. Marketing se izvaja ustno, s prenosom informacij med poslovneži in prebivalstvom, kot tudi preko priporočil s strani podjetja ali pomembnega predstavnika.
V preteklosti je bilo izvedenih nekaj kampanj s plakati velikega formata, vendar neuspešno. Glavni razlog je bil ta, da libijsko prebivalstvo ni bilo pripravljeno na tovrstno oglaševanje ter zaradi nepoznavanja in nejasne uporabe arabskega jezika.
Oglaševanje v klasičnem smislu je dokaj razvito, kot na primer oglaševanje v nekaterih državnih časopisov in na libijskih spletnih straneh.
Glavno mesto Tripoli je gostitelj sejemskih dogodkov in konferenc, ki jih obiskuje celotni svet.
Libijski poslovneži dobivajo manj marketinškega gradiva kot evropski. Zato pa s pozornostjo pregledajo dobljeno gradivo in rezultat tega je navezovanje kontaktov s pošiljateljem tega gradiva. Priporočljivo je, da je marketinško gradivo v arabskem in v angleškem jeziku.
Elektronsko poslovanje
Elektronsko poslovanje je na začetku svojega razvoja.
Libijsko vlado s svojimi ministrstvi in državnimi ustanovami lahko najdemo na njihovih spletnih straneh, ki so ponavadi v arabščini. Komunikacija po e-pošti je nerazvita, najbolj razširjena oblika komunikacije je osebni kontakt.
Plačevanje preko interneta ni razvito, vse je še v povojih.
Plačevanje
Libijska valuta je dinar, oznaka LD. Kreditne kartice sprejemajo samo v Tripoliju, in sicer v velikih hotelih in bankah. Potovalne čeke načeloma ne sprejemajo. Libija je država, ki največkrat plačuje z gotovino.
Delovni čas bank:
- Sobota – Četrtek
- Med 7:00 in 14:00 uro ter med 16:00 in 18:00 uro
Menjalni tečaj: 1 euro = 2.66149 LD (Vir:
www.x-rates.com/calculator.html; 6.11.2011).
Najpogosteje uporabljena metoda plačila so kreditna pisma. Libijska centralna banka namerava pooblastiti še več bank za izdajo kreditnih pisem, čeprav je tak proces počasen. Na splošno pa velja, da je povprečna doba plačevanja 6 mesecev.
Bančni sistem je v celoti centraliziran, ustanovitev tujih bank ni dovoljena. Banke ponujajo omejena finančna sredstva, krediti se odobravajo na osnovi poznanstev, ne pa na podlagi poslovnih načrtov potencialnega posojilojemalca.
Vendar se tudi na tem področju čutijo korenite spremembe, tako pri razširitvi finančnih instrumentov, ki naj bi bili kmalu na voljo podjetnikom, kot tudi pri uvajanju novih računovodskih standardov, uporabi negotovinskih instrumentov za plačevanje in usposabljanja zaposlenih. Za razliko od tujih bank, ki želijo nastopiti na libijskem trgu in so svoje poslovanje prilagodile bančnemu zakonu iz leta 2005, centralna Libijska banka počasneje izvaja notranje reforme in tako upočasnjuje razvoj bančnega sektorja.
Tveganje
Po podatkih Country Risk Analysis, ki ga pripravlja OECD in je uradni del pravnega reda EU, se Libija uvršča v sedmi razred tveganja – to je največje tveganje. Ostale primerljive države imajo naslednje ratinge:
OECD: 0-najmanjša stopnja tveganja, 7-največja stopnja tveganja; zadnja ocena marca 2011
Coface: A1 – politična in ekonomska stabilnost zelo dobro, A2- dobro, A3 – nekaj sprememb, na splošno dobro, vendar je lahko prizadeta plačilna disciplina podjetij, A4- majava politična in ekonomska stabilnost, poslovni svet je lahko zelo agresiven; B- politična in ekonomska nezanesljivost, občasno zelo težki pogoji poslovanja; C-zelo nestabilna država gledano ekonomsko in politično, poslovanje s številnimi pomanjkljivostmi; D- zelo visok političen in ekonomski riziko, običajno je poslovanje izredno težko ali pa onemogočeno; ocenjeno maja 2011
Transport
Libijska transportna infrastruktura je zelo slabo razvita. Cestne in letalske storitve povezujejo najbolj poseljena mesta. Zato se je libijska vlada takoj po ukinitvi sankcij s strani UN in ZDA odločila, da poskrbi za posodobitev infrastrukture.
Ceste
Ceste so slabo narejene, od skupaj 83.200 km je 47.600 km asfaltiranih. Libijska vlada je že objavila razpise za gradnjo cest.
Železnice
Železnice ni. Dolgoročni plan za gradnjo železnice se še ni začel izvajati, čeprav je kitajsko gradbeno podjetje dobilo razpis za izgradnjo dveh železniških prog v dolžini približno 600 milj. Libija planira izgradnjo železnice z Egiptom, ki naj bi povezovala glavna turistična mesta, vendar z izgradnjo železnic se čaka.
Letališča
Glavno mesto ima dve letališči: Tripoli International in Metiga-City Center. Metiga se uporablja za domače lete in potrebe vojske in vlade. Mesto Benghazi ima letališče Benina International. V planu je izgradnja novih letališč v libijskih mestih: Tripoli, Benghazi, Sebha, Misurata and Kufra.
Januarja 2008 so kupili 21 Airbusov za državni letalski družbi Afriqiya in Libyan Airways.
Pristanišča
Pristanišča v Libiji so v mestih: Al Khums, Benghazi, Derna, Marsa al Burayqah, Misurata,
Ras Lanuf, Tobruq, Tripoli, Zuwarah. Libijska vlada namerava posodobiti nekatera pristanišča, še posebej v Tripoliju.
Pomorski vozni park v Libiji je sestavljen iz: 17 ladij, od tega 11-cargo, 3-tekoči plin, 2-potniški/cargo, 2-naftni tanker, 1 roll on/roll off. Trije so v tuji lasti Kuwajta, Norveške in Sirije, štirje pa so registrirani v drugih državah (trije v Malti in eden v Tuniziji). Podatki so iz leta 2007.
Viri:
Libya Investment,
FITA - The Federation of International Trade Associations.