Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic
Litovsko pravo družb ureja več pravnih aktov, med katerimi sta najpomembnejša Civilno pravni zakonik in
Zakon o gospodarskih družbah. Ta ureja ustanovitev, aktivnosti, management, likvidacijo in reorganizacijo družb z omejeno odgovornostjo. Druge oblike pravnih oblik urejajo različni drugi litovski pravni akti reorganizacijo poslovnih družabništev in podjetij.
Zakonodaja ki ureja tematiko družb:
- Civilno pravni zakonik Republike Litve,
- Zakon št. I-196 Republike Litve "o podjetjih",
- Zakon št. I-440 Republike Litve "o Registru podjetij",
- Zakon št. I-676 Republike Litve "o partnerstvu",
- Zakon št. I-1222 Republike Litve "o Kmetijskih podjetjih",
- Zakon št. I-164 Republike Litve »o kooperacijskih družbah (Kooperativah)«,
- Zakon št. VIII-1835 Republike Litve "O podjetjih" ("Zakon o podjetjih"),
- Zakon št. I-722 Republike Litve "o Državnih in občinskih podjetjih",
- Zakon št. VIII-1312 Republike Litve "o investicijah",
- Zakon št. I-1018 Republike Litve "o investicijskih podjetjih",
- Zakon št. VIII-1286 Republike Litve "o trgovskih imenih",
- Resolucija št. 601 Vlade Republike Litve "o predpisih za ustanovitev on aktivnosti Koncerna, Konzorcija in Združenja podjetij",
- Resolucija št. Vlade Republike Litve "o proceduri za izpolnitev dokumentov potrebnih za registracijo podružnice in gospodarskega predstavništva",
- Ureditev registracije podjetij, kjer je investiran tuj kapital, Ukaz št. 46 Zavoda za statistiko.
Vir:
www.doingbusiness.org/lithuania.
Kot v drugih baltskih državah, je tudi tu naslednje osnovne pravne oblike družb: privatna družba z omejeno odgovornostjo, javna družba z omejeno odgovornostjo, partnerska družba z omejenim jamstvom, partnerska družba z neomejenim jamstvom, osebno podjetje (s.p.), javne in privatne delniške družbe ter investicijska družba.
Poleg zgornjih pravnih oblik pa po litovski zakonodaji obstajajo še sledeče pravne oblike poslovnih subjektov:
- Podjetje v državni lasti: družba z omejeno odgovornostjo s sredstvi v državni lasti,
- Občinsko podjetje: družba z omejeno odgovornostjo z vsemi sredstvi v občinski lasti,
- Kmetijska družba,
- Kooperativa (Kooperacijska skupnost),
- Evropsko družbo in
- Evropsko ekonomsko interesno skupnost.
Mi se bomo omejili na osnovne oblike, ki bolj pridejo v poštev za slovenska podjetja, predvsem pa na predstavništvo in podružnice, ki so najbolj verjetna prva oblika prisotnosti slovenskih podjetij na tem trgu.
Za registracijo podjetij je zadolženih več administrativnih teles.
Vsa podjetja z investiranim tujim kapitalom, prav tako pa tudi podružnice in zastopniške pisarne, so registrirane pri
Ministrstvu za gospodarstvo Republike Litve. Dovoljenja za pričetek gospodarskih aktivnosti morajo izdati lokalne občinske oblasti pred registracijo. Imena firme se registrirajo pri
Državnem patentnem biroju.
Druga administrativna telesa so zadolžena za specializirane sektorje. Na primer, Banka Litve vrši registracije komercialnih bank, podružnice tujih bank in predstavništev litovskih in tujih bank.
Vsi subjekti skupaj z drugimi pravnimi osebami so registrirani pri Registru pravnih oseb Republike Litve pod upravljanjem
Državnega podjetniškega centra registrov. Pravni osebi registrirani pri Registru pravnih oseb izdajo certifikat pravne osebe v ustanovljeni obliki in dodelijo osebno pravno kodo.
Predstavništvo tuje družbe
Tuja družba lahko deluje v Republiki Litvi preko predstavništva ali podružnice. Predstavništvo tujega podjetja (družbe) Predstavništvo se lahko ustanavlja samo za predstavniške, promocijske namene in se ne more ukvarjati z ekonomsko komercialnimi aktivnostmi. Ne more imeti transakcijskega računa za poslovanje, lahko pa ima odprt račun samo, da pokriva nujne stroške pisarne. Predstavništvu ni treba voditi ločenih knjig, bilance. Matična družba zagotavlja vsa potrebna sredstva za vodenje predstavništva, za pokrivanje obveznosti. Predstavništvo izvaja razne akcije znotraj kompetenc vodstvenega telesa predstavništva, ki jih odobri vodstvo matične družbe. Predstavništvo vstopa v posle v korist matične firme samo v okviru potreb samega predstavništva v skladu s pooblastili, ki so mu bili dani.
Vsaj ena oseba, ki ima pooblastila, da deluje v okviru predstavništva mora biti litovski rezident.
Predstavništvo tuje družbe je registrirano pri Ministrstvu za gospodarstvo. Po predložitvi vloge in pripadajočih dokumentov, mora ministrstvi odločiti o registraciji v 15 dneh. Predstavništvo je ustanovljeno z dnem registracije. Tuja oseba, ki ima ustanovljeno predstavništvo v Litvi, mora predložiti Ministrstvu za gospodarstvo njene letne finančne izkaze (vključno konsolidirane izkaze, če obstajajo). Tuja oseba mora tudi poročati Ministrstvu za gospodarstvo o spremembah v dokumentih, informaciji in pravnem status take osebe.
Podružnica tuje družbe
Podružnice. Kot oblika delovanja tuje družbe, je bila prvič uvedena kot pravna oblika 1999 leta z amandmajem k Zakonu o podjetjih. Tudi določbe Civilno pravnega zakonika urejajo status podružnic tujih družb.
Podružnica tuje družbe je oddelek tuje družbe s sedežem v Litvi. Lahko in mora izvajati ekonomsko komercialne aktivnosti, izvaja transakcije in prevzema obveznosti znotraj obsega in pooblastil, ki ji jih je dala tuja matična družba. Tuja matična družba je odgovorna za obseg vseh obveznosti podružnice in podružnica je odgovorna z vsemi svojimi sredstvi za obveznosti tune matične firme. Podružnica nima lastnosti pravne osebe. Aktivnosti podružnice organizira in izvaja direktor podružnice, ki ima pravico predstavljati podružnico do tretjih oseb na osnovi registracije podružnice. Vsaj ena oseba, ki ima pooblastila, da deluje v okviru podružnice mora biti litovski rezident.
Postopek registracije in zahteve po dajanju informacij , opisane pri predstavništvu tuje družbe so podobne tudi za podružnice tujih matičnih podjetij registriranih v Litvi.
Po Zakonu o gospodarskih družbah so opredeljene naslednje vrste podjetij:
Javne in privatne družbe z omejeno odgovornostjo
Javne in privatne družbe z omejeno odgovornostjo ( v naprej »družba«) so podjetja z avtoriziranim kapitalom, ki se deli v deleže. So pravne osebe z omejeno odgovornostjo in njihova sredstva so ločena od delničarskih sredstev. Družba odgovarja za obveznosti samo s svojimi lastnimi sredstvi.
Delničarji so odgovorni za obveznosti družbe samo z zneskom, ki jih morajo plačati za deleže.
Avtoriziran kapital javne družbe ne more biti nižji kot 150.000 LTL (približno 43.445 EUR). Njene delnice se lahko distribuirajo in tržijo javno. Avtoriziran kapital privatne družbe ne more biti nižji kot 10.000 LTL (približno 2.900 EUR). Lahko ima do 250 delničarjev.
Generalna skupščina delničarjev je najvišje telo v družbi; njena druga vodstvena telesa so nadzorni odbor, upravni odbor in direktor (manager). Obvezni telesi družbe sta generalna skupščina delničarjev in manager.
Osebne družbe
Osebna družba je v lastništvu posameznika, fizične osebe (s.p.). Lastnik osebne družbe ne more imeti v lasti drugo osebno družbo. Osebna družba je pravna oseba z neomejeno odgovornostjo in njena sredstva niso ločena od sredstev lastnika. Lastnik odgovarja za obveznosti družbe s svojim celotnim premoženjem. Civilno pravni zakonik , Zakon o Osebnih družbah in drugi zakoni urejajo ustanovitev, likvidacijo in aktivnosti osebne družbe.
Partnerstvo
Splošno partnerstvo je podjetje, z omejeno odgovornostjo ustanovljeno na osnovi partnerskega sporazuma z združitvijo lastnine več fizičnih ali pravnih oseb, z namenom, da bi se vključili v skupne ekonomsko komercialne aktivnosti pod skupnim imenom firme.
Deluje na osnovi partnerskega sporazuma sklenjenega med partnerji, ki je lahko spremenjen samo s konsenzom vseh partnerjev.
Vsak izmed partnerjev lahko predstavlja družbo z neomejenim jamstvom pri vseh pravnih poslih, razen če partnerska pogodba ne določa drugače. Partnerska pogodba določa delež prispevka partnerjev. Prispevek je lahko denaren ali nedenaren.
Vsi partnerji so skupno odgovorni za obveznosti take družbe s vsemi svojimi sredstvi. partnerska družba z omejeno odgovornostjo - komanditna družba je družba, kjer dva ali več pravnih ali fizičnih oseb delujejo pod skupnim poslovnim imenom. Vsaj ena od teh oseb (partner) je odgovoren za obveznosti družbe v skladu z omejenim partnerskim prispevkom.
Partnerji komanditne družbe se dogovorijo o imenu družbe in višini prispevka in podružnicah komanditne družbe. Prispevek je lahko v denarni in nedenarni obliki.
Če se partner z omejenim jamstvom priključi družbi z neomejenim jamstvom se mora trgovska družba z neomejenim jamstvom spremeni v komanditno družbo. Obratno velja tudi, če partnerji z omejenim jamstvom zapustijo komanditno družbo in preostaneta vsaj dva partnerja z neomejenim jamstvom, se mora pretvoriti komanditna družba v družbo z neomejenim jamstvom.
Javne in privatne delniške družbe
Po Zakonu o gospodarskih družbah, so javne in privatne delniške družbe tiste, ki imajo avtoriziran kapital razdeljen na delnice. Lahko se ustanovijo za vsako vrsto posla, , ki ni izrecno prepovedan po litovskih zakonih. Delničarji delniških družb uživajo omejeno odgovornost. Družba odgovarja za svoje obveznosti samo do višine lastnih sredstev. Delničarji so odgovorni samo do višine njihovih prispevkov, ki se odražajo v njihovih delnicah. Kljub temu je določba, ki jo prinaša Civilno pravni zakonik, da v primeru, da je družba nezmožna pokriti svoje obveznosti, zaradi nepoštenega ravnanja delničarja, lahko ta odgovarja v skladu s svojo udeležbo v kapitalu s svojim osebnim premoženjem.
Investicijska družba
Investicijska družba je javna družba, ki omogoča specifične finančne holdinške usluge. Poseben zakon , Zakon o investicijskih družbah , predpisuje ustanovitev in aktivnosti investicijske družbe.
Registracija gospodarskih družb
Da bi tuja družba registrirala podjetje v Litvi, mora predložiti
Ministrstvu za gospodarstvo naslednje dokumente: vlogo za registracijo, lastno potrdilo o registraciji ( pri nas ga dobimo na sodiščih), dokument, ki potrjuje, da tuja družba želi investirati kapital, potrdilo litovske banke, da je bil vplačan osnovni znesek za odprtje podjetja, registracijsko potrdilo o tržnem imenu, dovoljenje občine, kjer bo sedež podjetja, za navedene aktivnosti podjetja (to potrdilo velja eno leto), dovoljenje lastnika posesti, kjer bo locirano oz. registrirano podjetje, dokument, ki potrjuje plačilo kolekov ter določeni drugi dokumenti.
Podjetje bo registrirano, ko posreduje Ministrstvu za gospodarstvo vse te potrebne dokumente po zahtevah. Odločitev o registraciji bo sprejeta v roku do 15 dni, odkar je bila prejeta dokumentacija. V praksi je ocenjen čas okoli 3 tedne, da se dokumenti o registraciji izdajo, po predložitvi. Stroški registracije znašajo cca. 600 EUR (priprava dokumentacije, usluge notarja, plačilo postopka vpisa).
Zahteve ob ustanovitvi podjetja:
Ko je družba registrirana, preden začne s svojimi aktivnostmi, morajo biti opravljeni še naslednji koraki:
- Registracija na najbližjem davčnem uradu, po registraciji podjetja, mora biti opravljena v petih dneh od dneva registracije,
- Registracija pri lokalnem uradu Državne uprave socialnega zavarovanja v 10 dneh od dneva registracije podjetja,
- Odprtje transakcijskega računa (za normalne poslovne transakcije),
- Če je potrebno, registrirati kot obveznika za DDV plačila, ko novo ustanovljena družba pričakuje letni prihodek 100.000 LTL (približno 29.000 EUR),
- Izdelava podjetniškega žiga in
- Pridobitev kakšnih drugih dovoljenj ali licenc, če je zahtevano po zakonih, da bi začeli določene komercialne aktivnosti.
Privatizacija in investicije
Cilj privatizacije je sprememba lastništva državne in lokalne lastnine, da se ustvari ugodno okolje za delovanje privatnega kapitala v interesu razvoja litovske ekonomije in s tem tudi zmanjšajo podjetniška vpletanja državnih in lokalnih vlad.
Privatizacija se je pričela v 1991 letu s sprejetjem Zakona o začetku privatizacije državne lastnine. Pod tem zakonom, je bila državna lastnina prodana za investicijske vavčerje in gotovinska plačila. Dobršen del vavčerjev, ki so bili izdani, je bil uporabljen za privatizacijo stanovanj. Poleg tega je bila nekdanjim lastnikom zaplenjena lastnina (zemlja, posesti in nepremičnine), vrnjena.
Prvi krog privatizacije se je sklenil v letu 1995. Zakon o privatizaciji lastnine v državni lasti in občinske lastnine je v 1995 začel drug krog procesa. Skozi drugi krog so prodajali lastnino izključno za gotovino in po tržni ceni, določeni z ovrednotenjem. Litovski in tuji investitorji so bili v tem krogu udeleženi enakopravno.
Tretji krog privatizacije se je pričel s sprejemom na novo formuliranega Zakona o privatizaciji državne in občinske lastnine konec leta 1997. Ta odredba je dala nekatere bistvene spremembe, vključno z zamenjavo vloge ustanovitelja podjetja in mnoge odgovornosti
Privatizacijske agencije z
Državnim lastniškim skladom.
V procesu privatizacije sodelujejo tri glavne privatizacijske institucije: Vlada Republike Litve, Privatizacijska komisija in Državni lastniški sklad.

Vlada Republike Litve:
- Formulira politiko privatizacije državne lastnine,
- Odobrava listo subjektov ki se privatizirajo,
- Odobrava načrt privatizacijskih programov in projektov transakcij,
- Odlaga ali ukinja implementacijo privatizacijskih programov,
- Formira selektivno komisijo za razpise za družbe, ki imajo bistven infrastrukturni pomen, ali take , ki imajo dominanten položaj v določeni branži gospodarstva.
V okviru sklada je organizirana Privatizacijska komisija, ki ima nalogo nadzora izvajanja privatizacije in deluje v skladu z zakonom in navodili vlade, odgovarja pa parlamentu.
Državni lastniški sklad izdaja mesečno publikacijo, ki vsebuje kompletno listo družb in nepremičnin za prodajo v mesecu, registracijske pristojbine za udeležbo na dražbah, kontaktne telefonske številke odgovornih zaposlenih za zapolnitev privatizacijskega programa določenega subjekta, itn. Ta publikacija je na razpolago pri Državnem privatizacijskem skladu (Vilniaus str. 16, 01507 Vilna, Litva). To publikacijo je mogoče dobiti za 15 LTL, če jo dvignete osebno na Skladu ali za 19,70 LTL, če jo naročite po pošti.
Na strani
www.vtf.lt so objavljeni tudi pogoji, ki jih je treba izpolniti, da bi lahko sodelovali na dražbi.
Vlada Litve je privatizirala skoraj vsa glavna državna sredstva. Preostala sredstva v državni lasti, načrtovana za privatizacijo vključujejo Litovske železnice (Lietuvos Geležinkelai) in Litovsko pošto (Lietuvos Geležinkeliai).
Javno privatno partnerstvo – PPP
V zadnjih letih je postalo javno zasebno partnerstvo izjemno pomemben instrument za financiranje projektov javnega sektorja. Privatni subjekti kažejo vse večji interes za PPP projekte in v njih vidijo obliko varne in zanesljive investicije. Javni subjekti zaznavajo PPP kot dober način za pritegnitev privatnega investiranja v javne projekte in tudi način za delovanje brez prevelike izpostavljenosti riziku.
V preteklosti žal ni bilo mnogo PPP projektov v državi, prav tako pa javni sektor ni imel pogojev za upravljanje takih projektov s potrebno stopnjo strokovnosti.
Trenutno je PPP proces več ali manj spontan: ni državne strategije ali akcijskega plana, mi centraliziranega PPP razvojnega procesa in upravljanja ter nadzora, ni zadostnega jasnega, razvitega pravnega sistema, ki bi urejal področje PPP. PPP se v glavnem naslanjajo na nekatere druge nesistemske zakone. PPP projekte vzpodbujajo predvsem občine. Država ni aktivna na področju PPP.
V Litvi so bili realizirani trije ključni projekti:
1. Siemens arena (~19,5 mio.EUR), tematski vodni park (~13 mio. EUR) in nakupovalni center (~40 mio. EUR).
Občina, ki je prispevala cestno infrastrukturo ima delež deset procentov, dala pa je tudi brezplačno zemljišče 61 hektarjev.
2. Modernizacija sistema za ogrevanje v mestu Vilna- sistem za ogrevanje Trakai.
Sistem je bil predan privatnemu partnerju. Ta je prevzel vse dolgove občinskega podjetja, ki je prej upravljalo s sistemom, ter dobil koncesijo, pravice za zaračunavanje ogrevanja končnim uporabnikom. Privatni partner bo moderniziral, upravljal in vzdrževal infrastrukturo ter plačeval občini koncesijske dajatve 2,1 mio. EUR preko 25 letnega obdobja.
3. Koncesijska pogodba za Panevėžys fitnes center določa, da bodo privatni partnerji na z občino dogovorjeni lokaciji zgradili fitnes center za tri glavne športe, ki ga bodo vzdrževali in vodili in zagotavljali ponudbo športnih uslug. Občina bo dala privatnemu partnerju zemljo potrebno za graditev v zakup.
Poleg teh je še več občinskih projektov, ki so v začetni fazi razvoja. Najbolj zanimiv vključuje dizajn, razvoj, vzdrževanje in delovanje tramvajev v Vilni, zagotovitev osnovnega zdravstva v Vilni, zgraditev aren v Kanausu in Siauliaiu in rekonstrukcija transportnih križišč v Kanausu.
Investicije - FDI
Na splošno je v Litvi dobra klima za direktne tuje investicije. To se pozna tudi na rasti tujih direktnih investicij v državi.
Praktično vsaka oblika FDI v Litvi je dovoljena, s tem da imajo tujci enake pravice in obveznosti kot katerakoli pravna litovska oseba.
Prednosti:
Litva je opredeljena kot ena zmed najhitreje rastočih ekonomij v EU, investitorjem ponuja raznoliko gospodarstvo, dobro izobraženo delovno silo, nizko obdavčenje gospodarstva, regionalno najrazvitejše cestno omrežje, stabilen in demokratičen sistem, članstvo v EU in relativna bližina drugih vzhodnoevropskih držav. Litovska zakonodaja daje enako zaščito za oboje, domače in tuje investiranje.
Vladni ukrepi, da motivirajo ali pa delujejo restriktivno na FDI:
Litovski zakon zagotavlja enako ravnanje do vseh, domačih in tujih investitorjev. Ni potrebno imeti nobenega posebnega dovoljenja za investiranje tujega kapitala v Litvi. Praktično vsi sektorji gospodarstva so prosto dostopni, z nekaterimi omejenimi izjemami (varnost in obramba države). Potrebno je tudi licenciranje za aktivnosti, ki so v povezavi s človeškimi življenji, zdravjem in ki so potencialno rizične. Vlada je ustanovila tudi proste gospodarske cone (Klajpedsko in Kaunaško) z davčnimi olajšavami in vso potrebno asistenco (one-stop shop service), da bi pritegnili investitorje. Za navedene cone veljajo tudi davčne olajšave in sicer:
- oprostitev plačila davka na dohodek za prvih šest let poslovanja
- plačilo polovične stopnje davka na dohodek v naslednjih desetih let poslovanja
- tuji investitorji ne plačujejo dividend
- ni davka na nepremičnine.
Tujci tudi ne morejo kupovati kmetijsko ali gozdno zemljišče.
Organizacija, ki je kompetentna za deklaracijo tujih vlaganj je
Litovska razvojna agencija, kjer je možno dobiti tudi vse potrebne informacije, poleg tega so informacije prav tako na razpolago pri
Ministrstvu za gospodarstvo.
FDI po vrsti gospodarske aktivnosti
Vir -
Urad za statistiko Republike Litve
Tuje neposredne naložbe v Litvi na 30.september 2010, mrd EUR:

Vir -
Urad za statistiko Republike Litve
Več o konkretnih projektih lahko najdemo na strani
Litovske razvojne agencije
Zbirno FDI po državah, na 30. junij 2011 (% skupaj):

Vir:
balticexport.com.
Skoraj 78% tujih neposrednih naložb prihaja iz držav članic EU. Največji investitor je bila Poljska z 1,49 mlrd EUR oziroma 13,9% deležem v celotnem obsegu tujih naložb. Švedski pripada drugo mesto z 1,3 mlrd EUR (12,1%), tretja je Nemčija z 1,1 mlrd EUR (10,5 %), četrta pa Nizozemska z 1,0 mlrd EUR (9,5%).. Sledijo Rusija, Estonija, Finska, Norveška in Danska z 3 mlrd. EUR vlaganj.
Največji delež, kar 30,5 % celotnega FDI, je usmerjen v predelovalno industrijo - rafinerijo nafte, kemično in živilsko industrijo. Preostali del je razdeljen med različnimi sektorji.
Švedski vlagatelji so namenili največ sredstev sektorju poštnih storitev in telekomunikacijam (364 mio. EUR), poljske naložbe so skoncentrirane v predelovalni industriji (895 mio. EUR ), preferenca nemških vlagateljev je na področju energije, plina in oskrbe z vodo (304 mio. EUR). Danske in estonske naložbe so bile usmerjene v dejavnosti finančnega sektorja (287 oziroma 286 mio. EUR), medtem ko so ruske naložbe povečini skoncentrirane v energetskem in vodnem sektorjih (319 mio. EUR).
Geografska razporeditev FDI:
- Vilnius - 63,9%
- Kaunas -11,7%
- Klaipėda - 9,4%
- druga mesta - 15%.
Litva pričakuje da bo prejela okoli 12,5 milijarde EUR od evropskega Strukturnega, Kohezijskega in ostalih skladov za implementacijo infrastrukturnih projektov v obdobju 2007-2013. Na teh tenderjih lahko seveda sodelujejo tudi slovenska podjetja direktno ali kot podizvajalci in partnerji.
Glavni infrastrukturni projekti, ki se trenutno izvajajo ali pa se bodo so: prenehanje, ukinitev obratovanja (decommissioning) atomske elektrarne Ignalina; izgraditev avtoceste Via Baltica in železniške proge Rail Baltica, ki bodo povezovali baltiške države z ostalo Evropo; razširitev in modernizacija naprav in pristanišča Klaipedia; postavitev električnih energetskih povezav s Poljsko in Švedsko; izgradnja skladiščnih zmogljivosti naravnega plina; Izgradnja LNG terminala; izgradnja nove atomske elektrarne; ter nadgradnja obstoječe kombinirane termo, parne kotlarne in energetske elektrarne, kogeneracije (CHP).
V letu 2010 je 42 tujih družb investiralo v litovsko gospodarstvo. V primerjavi z letom 2009, ko je na trg prišlo 35 tujih podjetij, so se skupne tuje naložbe povečale za 20 odstotnih točk. Po poročilu FDImarkets.com, ki izvajajo nadzor nad neposrednimi tujimi naložbami v svetu, je bilo zabeleženo 41,3% povečanje kapitala.
Eden izmed večjih dosežkov je bil prihod korporacije IBM, s katero je bila sklenjena pogodba o sodelovanju na področju razvoja znanosti in tehnologij. Za izvedbo tega cilja je podjetje IBM Research GmbH skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za izobraževanje in znanost ustanovilo delniško družbo Lietuvos tyrimu centras. Podpisali so pogodbo o izvedbi šestih projektov na področju znanstvenih raziskav.
Vlada je kot svojo prednostno nalogo določila prihod ene največjih britanskih bank Barclays Technology Centre Limited. Barclays se je zavezal za ustanovitev tehnološkega centra v Vilniusu (skupni znesek naložb bo dosegel 20 milijonov litas, tj. okoli 6 mio. EUR). Tehnološki park zaposluje več kot 600 visokokvalificiranih strokovnjakov, v načrtu je razširitev še za več kot tisoč delovnih mest.
Odmeven je bil tudi prihod vodilne svetovne družbe za prenos gotovine Western Union. Družba se je zavezala odpreti po vsej državi več kot 450 delovnih mest.
Najnovejša FDI projekta sta vstop na trg indijske družbe Ideal Invent Technologies Pvt Ltd, specializirane na področju informacijskih tehnologij (IT) v bančnem sektorju, ter irskega nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair.
Ideal Invent Technologies je za znanstvena in tehnološka raziskovanja zgradila v Vilniusu razvojni center. Družba namerava povečati obseg vlaganj do skoraj 1 milijon EUR in zaposliti 110 ljudi v naslednjih 3 letih.
Ryanair po uspešnem začetku poslovanja v srednjeevropskem prostoru na bazi Kaunaškega letališča načrtuje, da bo prenesla del svoje dejavnosti iz Marseilla v Franciji na podružnico v Kaunasu. Družba namerava vložiti več kot 100 milijonov evrov in zaposliti do 350 ljudi.
Zaposlovanje
Novi delovni zakonik je stopil v veljavo leta 2003 in vsebuje splošne določbe o zaposlovanju. Druga področja delovne zakonodaje kot so na primer zaščita zaposlenih in ureditev delovnih sporov, so regulirani s posebnimi zakoni.
Zaposlovanje tujcev iz EU je v Litvii poenostavljeno in tržišče dela je enako odprto kot za domače delavce.
Kljub temu je potrebno imeti delovno dovoljenje, ki ga izdaja
litvanski Urad za delo pri Ministrstvu za socialno varnost in delo. Cena delovnega dovoljenja, ki velja eno leto znaša 110 LTL (31,80 in dvoletnega 220 LTL (63,60 EUR).
Če tujec želi delati v Litvi in v primeru začasnega prebivanja, je dobro da si uredi uradno začasno prebivališče. Ko se sklene Pogodba o zaposlitvi, morata tako delodajalec kot zaposleni ali celo samozaposleni upoštevati vse predpise delovno pravne zakonodaje, tako glede plače, dopusta, zavarovanja itn.
Vsak, ki dela na teritoriju države mora biti po zakonu tudi socialno zavarovan za primere bolezni, poškodb in poklicnih obolenj. Delodajalci morajo vsakega novega zaposlenega že priv dan dela prijaviti lokalni izpostavi Državnega sklada socialnega zavarovanja -
SODRA, ki deluje pod
Ministrstvom za socialno varnost in delo.)
Ministrstvo za socialno varnost in delo organizira sistem socialnega zavarovanja in upravičena plačila na tej podlagi. Prav tako pa tudi določa potrebna plačila za socialno zavarovanje na bazi zaposlitve s strani zaposlenih in delodajalcev.
Vsi prejemki za plačano delo za katere mora biti plačan davek na delo so tudi predmet prispevka za socialno varnost. Delodajalci plačujejo 31% davek za socialno zavarovanje zaposlenih, medtem ko tovrstni delež zaposlenega znaša 9%.
Od 1. januarja 2009 je stopnja obdavčenja dohodka zaposlenega 21%. Zaposleni dobi davčno oprostitev za vzdrževane člane v višini 100 LTL (29 EUR), minimalni obračunan davek pa znaša 120 LTL (35 EUR). Mesečna osnovna davčna oprostitev (TEA) znaša 320 LTL (93 EUR).
Povprečna plača pred obdavčenjem v Litvi se je v prvem četrtletju leta 2011 znižala za 2,4% in je znašala 2071,6 LTL (600 EUR). V javnem sektorju je bruto plača znašala 2178,5 LTL, kar je za 3,2% manj v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2010, v zasebnem sektorju pa 1999,6 LTL, kar predstavlja znižanje za 1,6 odstotka.
Minimalna plača znaša od 1. januarja 2009 800 LTL (231 EUR), kar je relativno malo in je med najnižjimi v Evropski Uniji. Vlada je na predlog sindikatov nameravala povečati minimalno plačo na 1000 LTL, a so zaradi relativno slabe gospodarske situacije strokovnjaki IMF predlagali preložitev povečanja.
Predpisi o deviznem poslovanju
Banka Litve je centralna banka Republike Litve. Glavni namen je vzdrževati cenovno stabilnost. Je popolnoma neodvisna inštitucija. Med drugimi nalogami je da vzdržuje regulacijski sistem za menjalni tečaj Litasa, ki je uradna valuta v Republiki Litvi (1 litas je enak 100 litovskim centom). Od 1994 do 2002 je bil litas fiksiran na ameriški dolar. Od 2002 pa na evro in uradna politika fiksnega tečaja je tako določila menjalno razmerje 3,4528 litasov za 1 EUR.
To so naredili, da bi jamčili stabilnost in povečali tuje investicije in izvoz, prav tako pa tudi pripravili osnove za prevzem eura kot nacionalne valute, kar naj bi se zgodilo do leta 2014.
Tudi za Litvo kot druge države EU velja, da morajo finančne institucije in podjetja, z namenom vodenja nacionalne statistike plačilne bilance, Banki Litve poročati o premoženju in obveznostih v litasih (LTL) in tujih valutah ter o izvozno/uvoznih transakcijah.
Več na domači strani
Banke Litve in na straneh
Ministrstva za finance.
Standardi in tehnični predpisi
Nacionalni organ za standarde v Litvi je
Lithuanian Standards Board (LST). LST je bil v okviru Ministrstva za okolje ustanovljen 25. aprila 1990 kot edini pravno pooblaščeni nacionalni organ za standarde v Litvi. LST je pristojen za vsa področja dejavnosti standardizacije (vključno z elektrotehniko in telekomunikacije) in ima izključno pravico za dejavnosti standardizacije na podlagi Zakona o standardizaciji.
LST je član Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC). Inštitut je polnopravni član Evropskega komiteja za standardizacijo (CEN), Evropskega komiteja za standardizacijo na področju elektrotehnike (CENELEC) in Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde (ETSI).
Litva je s 1.5.2004 postala članica EU, zato morajo imeti proizvodi, za katere to predpisujejo evropske direktive novega pristopa,
znak CE, kar daje domnevo, da proizvod izpolnjuje evropske zahteve glede varnosti in da so izpolnjene minimalne zahteve, opredeljene v harmoniziranih standardih. Izjava o skladnosti s harmoniziranimi standardi je odgovornost proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika. Znak CE je obvezen in omogoča trženje proizvoda na celotnem evropskem gospodarskem prostoru. Certifikat o skladnosti izdelkov, pridobljen pri kateremkoli priglašenem organu v državi članici Evropske unije, velja tudi v Litvi in obratno.
Seznam proizvodov, ki morajo biti označeni z znakom CE.
EU je sprejela Uredbo o medsebojnem priznavanju (ES 764/2008), da se odstranijo ovire za trgovino in izboljša prost pretoka blaga. Uredba se uporablja od 13. maja 2009.
Kontaktne točke za proizvode so bile ustanovljene v vseh državah članicah EU z namenom, da zagotovijo brezplačne informacije o svojih nacionalnih tehničnih predpisih in določajo postopke ravnanja za uveljavljanje teh pravil ob dajanju proizvodov na trg. Prek kontaktnih točk v državah članicah EU, organi in podjetja lahko ugotovijo, kateri tehnični predpisi se uporabljajo za določen proizvod na neharmoniziranem področju v posamezni državi EU.
Kontaktna točka za proizvode:
Chief. Point of Single Contact for Services and Products
A.Gostauto str. 40A
LT-01112 Vilnius
Ph. +370 5 219 4342
Fax. +370 5 204 5808
Spletna stran:
www.verslovartai.lt,
www.enterpriselithuania.com
Litva je članica Svetovne trgovinske organizacije. Vsaka država, ki je pristopila k sporazumu TBT (preprečevanje nastanka nepotrebnih ovir pri trgovanju), mora organizirati kontaktno točko, ki odgovarja na vprašanja v zvezi s tehničnimi predpisi in standardi, ki so v pripravi ali se uporabljajo v državi.
Poizvedbena točka WTO/TBT za standarde in tehnične predpise je:
Lithuanian Standards Board
30, T.Kosciuskos str.
01100 Vilnius - Lithuania
Telephone: +(370) 5 2709 347
Fax: +370 5 212 6252
E-mail:
enquiry@lsd.lt
URL:
www.lsd.lt/typo_new
Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 64, faks. 01/478 30 97, e-pošta: prodaja@sist.si
Predpisi glede etiketiranja in pakiranja
Predpisi določajo, da morajo biti nalepke na izdelkih v domicilnem, litovskem jeziku, mora biti navedeno:
Ime izdelka, seznam sestavin in dodatkov, neto količina, minimalni datum uporabe, posebni pogoji, za pravilno rokovanje z izdelkom, ime proizvajalca, kdo je pakiral, ime uvoznika, država izvora, navodila za uporabo, če je to potrebno, vsebnost alkohola, če gre za alkoholno pijačo nad 1,2% v volumnu, označitev številke lota. Označevanje izdelkov je obvezno, še posebej za alkohol in tobak.
Litovski zakon o etiketiranju in pakiranju tako določa osnovne zahteve, maksimalne količine težkih kovin, sistem označevanja, pakiranje v distribuciji, zahteve po potrošniških informacijah, idr. Definirane so omejitve: skupna koncentracija svinca, merkurija, kroma v pakiranju ali pa v materialih ali komponentah iz njih ne sme preseči 100 delov na milijon (ppm v teži), 100 miligramov v enem kilogramu paketov ali materialov oz. njihovih komponent, razen pakiranj, ki so narejena v celoti iz svinca.
Patenti in blagovne znamke
Prijava za registracija patenta je lahko napisana v litovskem, angleškem, ruskem ali nemškem jeziku. Te prijave morajo biti naslovljene na
Državni patentni urad Republike Litve direktno ali pa preko posrednika, pravnega zastopnika. Zakon o patentih je bil sprejet 1994 leta dopolnjen z
Amandmaji v letu 2005, v letu 2000 je bil sprejet
Zakon o blagovnih znamkah z amandmaji v letu 2004 in 2006, v letu 2002 je bil sprejet
Zakon o Dizajnu z amandmaji v letu 2004. V letu 2006 je bila sprejeta še
Procedura o izpolnitvi prijave za evropske patente
Litva je članica več mednarodnih teles za zaščito intelektualne lastnine:
- Domača zakonodaja predvideva 20 letno zaščito za proizvodne patente,
- 10 letna zaščita za blagovne znamke je v veljavi po registraciji pri Državnem patentnem uradu in se lahko obnovi za dodatno 10 letno obdobje,
- Druga intelektualna lastnina je pod zaščito Civilno pravnega zakonika Litve in druge domače zakonodaje.
Državni patentni urad Republike Litve je izvršilno telo, agencija , ki skrbi za pravno zaščito industrijske lastnine, patentov, dizajna, blagovnih znamk, in servisnih znamk, ter drugih zaščitenih kategorij v Latviji.
Državni patentni urad izdaja tudi publikacijo Official Gazette.
Seveda pa državljani držav EU lahko koristijo tudi usluge
Evropskega patentnega urada in
za blagovne znamke in dizajn.
Nadzor uvoza
Po vstopu Litve v EU s 1. majem 2004 veljajo zanjo, tako kot za druge nove članice, skupna, precej liberalizirana pravila glede uvoza in izvoza blaga znotraj skupnega trga. Tako v trgovanju tudi proti dumpinški in proti subvencijski ukrepi.
Litva se je pri nadzoru uvoza in izvoza tudi prilagodila pravilom EU in uvedla omejitve pri uvozu za blago ali storitve za tretje države za izdelke, ki so na listi omejitev. Pri trgovanju z blagom iz tretjih držav tako podjetja kot tudi latvijski carinski organi upoštevajo neposredno evropsko zakonodajo.
Evropska unija ima liberalno zunanjetrgovinsko politiko, nekateri izdelki potrebujejo uvozna dovoljenja. Tu so seveda določene restrikcije, ki izvirajo iz skupne kmetijske politike; realizacija kompenzacij na uvoz in izvoz kmetijskih izdelkov, z namenom zaščite razvoja kmetijstva znotraj EU, kar uvaja določeno število kontrol im regulacijski sistem za dobrine, ki vstopajo na teritorij EU.
Trenutno Ministrstvo za gospodarstvo izdaja uvozne licence za določene izdelke v skladu s količinskimi kvotami ali pa enostavno licence zaradi monitoringa uvoznih količin. To pomeni, da so določeni izdelki, ki prihajajo iz tretjih držav pod restrikcijami, ki jih kot članica EU upošteva tudi Litva.
Več informacij: