Spoznaj državo

v

Vas zanimajo aktualne informacije o poslovnem okolju katere izmed 51-ih izbranih držav?

  • Domov
  • Tiskaj
  • Dodaj med priljubljene
  • Pošlji prijatelju
posodobljeno: 19.12.2011

Prodaja

Tržne poti, distribucija

Za vstop na trg se lahko poslužujete trgovskih zastopnikov, agentov, posrednikov, trgovcev na debelo in drobno. Večina ima sedež v glavnem mestu, kjer je največji trg, saj živi v Skopju kar 600.000 ljudi. Njihova učinkovitost je v primerjavi z zahodnimi trgi manjša.
Drugi večji centri so Tetovo (51.000 prebivalcev), Prilep (67.000 prebivalcev) in Bitola (75.000 prebivalcev).
V Makedoniji so prisotne predvsem male trgovine na drobno. To so obcestne trgovine in različne tržnice, ulične trgovine, mestne trgovine. Kljub temu pa imajo tudi nekaj trgovskih centrov. Nekaj veleblagovnic je prisotnih v večjih mestih. Razširjene so predvsem specializirane trgovine za čevlje, usnje ali torbe, kljub temu pa lahko najdete trgovine, kjer prodajajo skupaj kolesa, papir in male aparate. Na drobno prodajajo nekatera zasebna podjetja kot so Tinex, Tediko, Alkaloid, Replek itd. Tuji prodajalci na drobno pa so Gorenje, Candy, Franck, itd. Za zelenjavo in sadje je značilno, da se prodaja na trgih. Prodaja na odprtem je v Makedoniji zelo razširjena.
Imajo tudi tuje trgovske verige, kot je grški Veropulos (“Vero”).
Če želite, da bo prodaja učinkovita se morate posluževati lokalnih prodajnih partnerjev, saj je prodor in pozicioniranje na trgu zelo težavno.

Deloitte & Touche (Tel: 389-2-111-300 ali fax: 389-2-119-544.)
Ernst & Young (Tel: 389-2-111-637 ali fax: 389-2-113-438)
KPMG, (Tel: 389-2-135-220 ali fax: 389-2-111-811)

Predstavnike je dobro nadzirati in jih občasno obiskovati.

Tržno komuniciranje, promocija

Oglaševanje je podobno kot ga poznamo v razvitih državah, poleg tega pa se zelo hitro razvija. Sredstva za oglaševanje so časopisi, revije, televizija, radio, oglasne deske in panoji. Podjetja najraje oglašujejo v tiskanih medijih (časopisih in revijah), radiu, oglasnih panojih in plakatih, sejmih, oglasnih letakih, sponzorskih dogodkih in nazadnje na televiziji. Cene zakupa medijskega prostora nenehno rastejo, zato se lahko tega poslužujejo le tuja podjetja. Enako velja tudi za oglaševanje preko televizije. Priporočljivo je, da se pri oglaševanju posvetujete s tamkajšnjimi oglaševalskimi agencijami.
Najbolj priljubljeno je oglaševanje preko radia. Konkurenca se odvija med državno postajo in večjim številom malih, lokalnih in neodvisnih postaj (NTVs). Trenutno oddaja 108 radijskih in televizijskih postaj. Prisotne so tudi satelitske postaje.
Zelo je priljubljeno oglaševanje preko številnih tiskanih medijev. Revije so manj priljubljene, saj so predrage glede na tamkajšnji nizek življenjski standard. Nimajo veliko bralcev. Oglašuje pa se predvsem preko dnevnih časopisov, med katerimi je 10 nacionalnih dnevnikov. Najbolj priljubljeni so Utrinski Vesnik, Dnevnik, Fakti in Makedonija Denes.

Utrinski Vesnik
(Imajo marketing servis)
Tel: 389-2-3230-486
Fax: 389-2-3212-879
e-mail: marketing@utrinski.com.mk
url: www.utrinskivesnik.com.mk

Dnevnik
(Imajo marketing servis)
Tel: 389-2-3166-606 and 130-204
Fax: 389-2-3297-554
url: www.dnevnik.com.mk

Fakti (v albanskem jeziku)
(Imajo marketing servis)
Tel/Fax: 389-2-2628-424 and/or 628-742
E-mail: fakti@mol.com.mk

Makedonija Denes
(Imajo marketing servis)
Tel: 389-2-3161-546 and 110-239
Fax: 389-2-3110-150
E-mail: denes@unet.com.mk

Oglaševanje preko oglasnih panojev, plakatov, na avtobusih in oglasnih ekranih je relativno novo, zato je omejeno predvsem na večja mesta in večje avtoceste in hitre ceste.
Počasi narašča tudi neposredno oglaševanje.
Problem lahko predstavljajo neurejene trgovine na drobno. Za izboljševanje njihovega izgleda mora poskrbeti predvsem podjetje, ki izvaža na trg oziroma podjetje, ki dobavlja izdelke.
Dober način tržnega komuniciranja so tudi sejmi, predvsem za industrijske izdelke. Na tovrstnih sejmih se sklepajo poslovne vezi, povečuje se poznanje izdelkov podjetja in se spoznavajo nove tehnologije. Edino mednarodno sejmišče je Skopski sejem (www.skopjefair.com.mk).
Prisotna sta tudi sponzorstvo in posebne promocijske akcije, ki so odličen način predstavitve novih izdelkov.
V državi je nekaj oglaševalskih agencij, ki nudijo popolne storitve.
Pojavlja se tudi oglaševanja z naročanjem katalogov preko elektronske pošte in televizijske prodaje “Teleshop”, kjer se prodajajo športni rekviziti, kuhinjska oprema, čistila za hišo ter zdravstveni in lepotni izdelki. Delež tovrstne prodaje ni zanemarljiv. Neposredna prodaja preko katalogov, telefonska prodaja in prodaja preko interneta, ki je nekoliko otežena zaradi nezaupanja kupcev v bančni sistem, kreditne kartice in predvsem plačevanje preko interneta. Kreditne kartice se tudi ne širijo v uporabo tako kot so se drugod po svetu.
Prodaja preko telefona ni razširjena.
Potrošniki iz oddaljenih kmečkih predelov zaupajo predvsem lokalnim prodajalcem.

Makedonski kupci so zaradi nizke kupne moči zelo občutljivi na cene, radi tudi barantajo pri nakupih. Zato morajo podjetja, ki vstopajo na ta trg skrbno oblikovati cene. Cene uvoženih izdelkov so nekoliko višje v primerjavi z lokalnimi izdelki. Pomembno je tudi, da kupcem nudite kakšno izmed oblik financiranja. Varstvo potrošnikov je v državi nerazvito.

Elektronsko poslovanje

Elektronsko poslovanje je v povojih, prav tako tudi nakupovanje prek interneta in elektronsko poslovanje z banko. Ker je uporaba osebnih računalnikov na zelo nizki ravni, je posledično tudi uporaba internetnih storitev nizka. Zaenkrat se nakupovanje izdelkov prek interneta izvaja v zanemarljivo majhnem obsegu.

Plačevanje

Po podatkih Nove Ljubljanske banke so plačilni roki v primeru držav na prehodu (kamor spada tudi Makedonija) precej dolgi (več kot 60 dni) in so odvisni predvsem od pogajalskih sposobnosti naših izvoznikov. Banka nudi financiranje izvoznega posla za oba partnerja v poslu, tako izvozniku (za katere je pomembno predizvozno financiranje) kot uvozniku. V primeru izvoza v države na prehodu se podjetja najpogosteje poslužujejo naslednjih oblik zavarovanj izvoznega posla oziroma plačila:
  • Predizvozno financiranje
  • Konfirmacija akreditiva
  • Konfirmacija garancije in izdaja garancije na podlagi kontragarancije
  • Odkup terjatve
  • Kredit tujemu kupcu

Makedonski dinar je stabilna valuta, ki je v tujini brez vrednosti. Popotniški čeki se lahko menjajo na večini bank brez zaračunavanja provizije. Manjše menjalnice so prisotne v centru Skopja in Ohrida. Menjava, ki jo ponujajo je večinoma dobra.

Transport

Najboljši način transporta blaga v Makedonijo je preko ceste. To storitev pa vem lahko nudijo slovenski špediterji in prevozniki.
Prisotnih je tudi več uvozno-izvoznih podjetij, ki se delijo v tradicionalna, dolgo prisotna in novoustanovljena podjetja, ki so relativno majhna. Prisotnih je 350 špediterjev, ki niso specializirani za določene sektorje.Najbolj poceni in enostaven način prevoza blaga v Makedonijo je preko cestnega omrežja. Na trgu so različna podjetja, ki se ukvarjajo z organizacijo in prevozom blaga. Namig - skrbno preučite ponudbe makedonskih distributerjev.

Najbolje je, da se obrnete še na slovenska prevozna podjetja, kot je Intereuropa d.d.

Podrobnejše informacije o zbirnem prometu:
ga.Dorjana Gregorič
Tel.: 05 664 15 27
Faks: 05 664 15 35
E-mail: dorjana.gregoric@intereuropa.si

Na področju distribucije blaga sta najbolj znani makedonski podjetji:
  • MAKOŠPED – je podjetje, ki izvaja vse vrste prevoza,
  • BETAŠPED – organizacija distribucije blaga povsod po Evropi.


  • Na kratko

    Uradni naziv
    Republika Makedonija (Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija)
    Mednarodna oznaka
    MK / MKD
    Glavno mesto
    Skopje
    Velikost (km2)
    25.713
    Prebivalci (mio)
    2,1 (ocena 2011)
    Politični sistem
    Parlamentarna demokracija
    Uradni jezik
    Makedonski, albanski
    Vera
    Pravoslavna 64,2%, muslimani 33,3%, drugi kristjani 0,4%, ostalih in neopredeljenih 1,6%.
    BDP na prebivalca
    3.371 EUR (2010)
    Denarna enota
    Denar (MKD)
    Čas
    Enako kot v Sloveniji
    Klicna številka
    + 389

    Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.