Romunija
Osnovni podatki
Romunija meri 238.391 kvadratnih kilometrov in ima 21,5 milijona prebivalcev.
Število prebivalcev se v zadnjih letih postopoma zmanjšuje zaradi padajoče rodnosti, rastoče smrtnosti in emigracije (po ocenah Mednarodne organizacije za migracije desetina odraslega prebivalstva dela v tujini - največ v Franciji - od tega več kot dve tretjina ilegalno).
Dobra polovica prebivalstva živi v mestih. Romuni predstavljajo 89,5 odstotka prebivalstva, madžarska manjšina 6,6 odstotka, Romi pa 2,5 odstotka (po nekaterih podatkih celo več kot Madžari).
Politični sistem
Romunija je po padcu komunizma leta 1989 postala demokratična republika z dvodomnim parlamentom.
Zgornji dom (senat) romunskega parlamenta ima 137 sedežev, spodnji dom ima 332 sedežev. Od leta 2008 naprej se v oba domova voli predstavnike z 4-letnim mandatom neposredno preko splošnih volitev v 40 občinah in Bukarešti kot glavnemu mestu.
Po parlamentarnih volitvah novembra 2008 so vladajočo koalicijo, ki ima skupaj 70% glasov, sestavile Demokratska liberalna stranka (DLP), Socialna demokratska stranka (SDP) in Konzervativna stranka (CP). Nekdaj vladajoča Nacionalna liberalna stranka (NLP) in Madžarska demokratična unija v Romuniji (HDUR) predstavljata parlamentarno opozicijo.
Predsednik Romunije je Traian Basescu, ki je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev leta 2004 kot opozicijski kandidat. Basescu služi kot predsednik 5-letni mandat, naslednje predsedniške volitve bodo decembra leta 2009.
Romunska vlada premierja Emila Boca je doživela dokončen razpad v oktobru 2009, to je šest tednov pred predsedniškimi volitvami. Novega premiera bo imenoval Basescu po posvetovanju s predsedniki glavnih političnih strank.
Gospodarstvo
Po padcu komunizma se je močno zmanjšal delež kmetijstva in industrije (v komunizmu je imela prevladujočo vlogo težka industrija). Slednja se je s 57 odstotkov leta 1989 zmanjšala na 32,6 odstotka BDP leta 2007, kmetijstvo, ki je imelo 9,1-odstotni delež pa na 6,6 odstotka.
Storitve predstavljajo dobro polovico BDP, kar je v primerjavi z ostalimi tranzicijskimi državami malo, vendar delež hitro narašča.
Prestrukturiranje gospodarstva v Romuniji je bilo počasnejše kot v drugih tranzicijskih državah, hitrejše uvajanje reform so ovirale stare politične strukture na oblasti, vplivni gospodarski krogi in delavski sindikati, zato je prišlo v gospodarstvu do neuravnoteženega razvoja.
Pomembne strukturne reforme leta 2000 so pomagale stabilizirati romunsko gospodarstvo, vendar so nedosledne fiskalne in dohodkovne politike v preteklih letih povzročile pregrevanje gospodarstva in naraščajoče zunanje zadolževanje v 2007-2008.
Romunija je postala 1. januarja 2007 skupaj z Bolgarijo polnopravna članica Evropske unije.
Po hitri rasti uvoza in izvoza v 2008, je v 2009 nastopil ravno nasprotni trend. Tako uvoz kot izvoz sta se močno zmanjšala in prispevala h negativni rasti gospodarstva. Okrevanje bo odvisno od povpraševanj v pomembnejših državah izvoznicah in mednarodnih finančnih prilivov v državo.
Države, v katere je Romunija letu 2009 največ izvažala in upad v primerjavi z 2008
1. Nemčija: 5.465,7 mio. Evro ( - 1,2% )
2. Italija: 4.469,8 mio Evro ( - 14,4% )
3. Francija: 2.384,3mio. Evro (- 4,3% )
4. Turčija: 1451,2 mio. Evro ( - 34,2%)
Najpomembnejše države uvoznice v letu 2009 in upad v primerjavi z 2008
1. Nemčija: 6.727,2 mio. Evro ( -38,5% )
2. Italija: 4.572,4 mio. Evro ( -30,9% )
3. Francija: 2.394,8 mio. Evro ( -35,5%)
4. Avstrija: 1.849,7 mio. Evro ( -34,5%)