Pregled gospodarskih gibanj
BDP, gospodarska rast in struktura potrošnje
Medtem ko je realna rast BDP v letu 2008 znašala 5,4 odstotka, bo v letu 2009 po zabeležila negativno rast v višini skoraj 5-odstotkov. Negativni vpliv na gospodarsko rast bo povzročilo zmanjšanje domačega povpraševanja. Naložbe se bodo po ocenah zmanjšale za 5,0 odstotkov, zasebna poraba pa za 2,0 odstotka. Rast javne porabe bo nižja v primerjavi z 2008. Znižanje v zunanjetrgovinskem sektorju bo padec gospodarske rasti le še dodatno okrepil.
Nova proevropska vlada bo imela pozitiven vpliv na poslovno zaupanje. Obstaja pa tveganje, da bo gospodarska rast še nižja od napovedi, saj je centralna banka zaostrila svojo monetarno politiko, svetovna finančna kriza pa se širi tudi v Srbijo.
Visoka inflacija in tveganje, da bosta zunanjetrgovinski in posledično tekoči primanjkljaj višja od napovedi, pa lahko še bolj zaostrita tako monetarno kot fiskalno politiko. Industrijska proizvodnja se je v letu 2008 po ocenah povečala za 4,5 odstotka. Najhitreje rastoči sektor gospodarstva so storitve, med njimi predvsem trgovina, finančne storitve, transport in komunikacije.
Gospodarska politika vlade
Prednostne naloge na področju gospodarske politike bodo prizadevanje za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v EU, krepitev gospodarstva in socialne odgovornosti, boj proti kriminalu in korupciji ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.
V okviru krepitve gospodarstva so ključne naloge dokončanje privatizacije, strukturne reforme in izboljšanje investicijske klime. Nadaljevanje privatizacije je še toliko bolj pomembno zaradi zagotavljanja dodatnih sredstev za pokrivanje proračunskega primanjkljaja. Ta je v letu 2008 po ocenah predstavljal 2,2 odstotka BDP, v 2009 pa se bo skoraj podvojil.
Politika centralne banke bo tudi po zamenjavi vlade še naprej usmerjena predvsem v zniževanje inflacije. Inflacija je od sredine leta 2007 zaradi višjih svetovnih cen hrane in nafte naraščala in je v 2008, na letni ravni, znašala 11,7 odstotka, v letu 2009 pa se bo po napovedih znižala na 9,9 odstotka. Finančna kriza je vplivala na domačo valuto. Dinar, katerega vrednost je precenjena, je začel pospešeno izgubljati vrednost – v 2008 je bilo za en evro potrebno plačati okoli 82 dinarjev, napoveduje pa se nadaljnje padanje njegove vrednosti.
Brezposelnost je bila visoka že v 2008, ko je zabeležila 18,0 odstotkov. Zaradi odpuščanj, predvsem v javnem sektorju, se bo stopnja brezposelnosti v 2009 povzpela na 21,0 odstotkov. V javnem sektorju bodo tudi znižali plače, največ do 15 odstotkov, najmanj za 10 odstotkov, odvisno od velikosti plače. Povprečne mesečne nominalne plače za celotno državo bodo v 2009 znašale 490 evrov, kar je v primerjavi z 2008 13 odstotno znižanje.
Protikrizni ukrepi
Prvi paket ukrepov je srbska vlada sprejela v oktobru 2008. Ti ukrepi so bili namenjeni predvsem bančnemu sektorju. Sledilo je nižanje stroškov državne administracije v vrednosti 1 milijarde evrov.
Mednarodni denarni sklad je dal na stran 3 milijarde evrov rezerv za tuje valute, kar omogoča stabilnost menjalnega tečaja dinarja. Mednarodni denarni sklad je pomagal Srbiji, da se dogovori s tujimi kreditodajalci na Dunaju, da v 2009 ne zmanjšajo kredite za srbska zasebna podjetja ali jih zamenjajo z drugimi. Srbska vlada se je odločila za zmanjšanje stroškov. Stroške morajo zmanjšati tudi mestne uprave (za 7-8 odstotkov). Bogatejše občine kot so Novi Sad in Beograd bodo tako prihranile več in bodo lahko s svojimi prihranki pomagale revnejšim občinam. Vlada se je odločila realizirati nekatere infrastrukturne projekte kot so 23 km dolg odsek avtoceste Presevo – Levosija. Dela bodo končana do konca 2009, kar pomeni, da bo Srbija uspela realizirati svoje strateške cilje kljub kriznemu letu.
V maju je Srbija izdala drug paket ukrepov, saj so napovedi za gospodarsko rast postale še bolj črnoglede. V drugem paketu je vključen tudi dvig davkov na mobilne telefone, luksuzne dobrine (avtomobile, jahte), trošarine na gorivo in nižanje plač v javnem sektorju.