Poslovna zakonodaja

Ustanavljanje družb in predstavništev/podružnic

Prenovljena turška zakonodaja izenačuje pravice in obveznosti tujega investitorja s tistimi, ki jih ima domači investitor, ukinja minimalni predpisani kapital za tujega investitorja 50.000 USD in vrsto dovoljenj; bistveno je poenostavljen in skrajšan postopek ustanavljanja podjetij. Tujci lahko ustanovijo naslednje vrste podjetij:

• delniško družbo (Joint Stock Company - Anonim Sirket, A.S.)
• družbo z omejeno odgovornostjo (Limited Company - Limited Sirket, Ltd.Sti.)
• podružnico tujega podjetja (Branch office)
• predstavništvo (Liaison office)

Ni posebnih predpisov ali omejitev glede vrste podjetja ali dejavnosti podjetja, razen da morajo biti slednje v okvirih družabniške pogodbe podjetja, ta pa v skladu s Turškim trgovinskim zakonom (Turkish Commercial Code).

Koraki ustanovitve:

1. Priprava Družabniške pogodbe in overovitev pri notarju
2. Depozit 0,04% kapitala in registracija podjetja pri pristojnem Trgovinskem registru
3. Objava v Uradnem listu
4. Registracija pri pristojni Trgovinski ali Industrijski zbornici
5. Registracija na pristojnem Davčnem Uradu
6. Prijava na pristojni Socialno zavarovalni instituciji (SSK)

Podrobnosti postopka ustanovitve, potrebni dokumenti za različne oblike družb, okvirni stroški in potrebni formularji so dosegljivi na naslovu www.investinturkey.gov.tr.

Delniška družba (Anonim Sirket, AS)

Ustanovitelji / delničarji

Delničarsko družbo lahko ustanovi najmanj 5 ustanoviteljev, ki so lahko fizične ali/in pravne osebe; ni omejitev glede državljanstva ali bivališča. Družba z več kot 250 delničarji ali če izda delnice in obveznice ki kotirajo na borzi, se šteje za javno družbo, ki jih nadzoruje Svet kapitalskega trga CMB.

Kapital

Minimalni celotni kapital za ustanovitev delniške družbe znaša 50.000 TL (turške lire), nominalno vrednost delnice pa se opredeli v Družabniški pogodbi. Vplačilo 25% kapitala je obvezno v roku 3 mesecev po registraciji podjetja, ostali del v roku najkasneje 3 let. Rezervni sklad je obvezen. Družba mora izločati 5% od obdavčenega dobička, dokler rezervni sklad ne doseže 20% vplačanega kapitala družbe. Drugi rezervni sklad se formira samo v primeru razdelitve dividend; 10% zneska dividend za porazdelitev, se nameni za drugi rezervni sklad. Višina drugega rezervnega sklada ni limitirana.

Delnice

Družba lahko izdaja navadne in prednostne delnice. Delnice so lahko prinosniške ali na ime, vendar se lahko prinosniške delnice začnejo izdajati šele po tem, ko je kapital družbe v celoti vplačan.

Organi upravljanja

• Skupščina delničarjev

Letna skupščina mora biti sklicana v treh mesecih po koncu poslovnega. Za sprejem veljavne odločitve se zahteva navadno večinski glas prisotnih. Za pomembne zadeve opredeljene v družabniški pogodbi, npr. imenovanje upravnega odbora, revizorja ali povečanje kapitala se zahteva soglasje za sprejem odločitve. V novi zakonodaji so tudi nekatera določila, ki ščitijo manjšinske delničarje

• Upravni odbor

Upravni odbor mora imeti najmanj 3 člane, ki morajo hkrati biti tudi delničarji, vsak z najmanj 1% kapitala družbe. Omejitev glede državljanstva ali bivališča članov upravnega odbora ni. Mandat traja tri leta, ponovna izvolitev je možna.

• Nadzorni svet

Turška zakonodaja ne predpisuje ustanovitve nadzornega odbora. Njegove funkcije opravlja pooblaščeni revizor, ki vrši nadzor finančnega poslovanja družbe. Družba mora imenovati neodvisnega pooblaščenega revizorja, ki po novih strožjih pravilih od januarja 2007, ne smejo istočasno opravljati revizorskih in svetovalnih storitev. Postavljena so tudi stroga pravila glede odgovornosti vodilnih managerjev in spoštovanja principa transfernih cen.

Objavljanje

Upravni odbor mora letna finančna poročila poslati v prvih 3 mesecih novega poslovnega leta Skupščini delničarjev v odobritev in predložiti svoje poročilo v katerem navede tržno, finančno in gospodarsko stanje družbe ter navesti vse izvedene ukrepe; nadalje predloži predlog razdelitve dividend z navedbo celotnega dobička, ki se porazdeli in rezervni sklad družbe.

Stroški ustanavljanja

Odvisno od števila družbenikov, direktorjev, višine kapitala idr.; stroški ustanovitve vključujejo tudi registracijsko takso, ki znaša 0,04% od osnovnega kapitala in se začnejo pri približno 1.500 EUR. Vse spremembe kapitala je treba registrirati in ob povišanju kapitala plačati registracijsko takso.

Družba z omejeno odgovornostjo (Limited Sirket, LS)

Ustanovitelji / družbeniki

Družbo lahko ustanovita najmanj 2 in največ 50 ustanoviteljev, ki so lahko fizične ali pravne osebe; ni omejitev glede državljanstva ali bivališča. V pripravi je novi zakon, ki bo omogočal, da je ustanovitelj samo ena fizična oseba.

Kapital

Najmanjši ustanovitveni kapital je določen v višini 5.000 TL (turških lir). Vplačilo 25% kapitala je obvezno v 3 mesecih, ostali del v 3 letih. V rezervni sklad se nameni 5% dobička letno.

Deleži

Deleži dajejo družbenikom udeležbo pri upravljanju; en delež daje en glas. Javna prodaja deležev ni dovoljena. Za prenos deleža je potrebno pridobiti soglasje ostalih družbenikov.

Upravljanje

Družbo vodi skupščina družbenikov, ki za vodenje in predstavljanje družbe lahko pooblasti direktorja(je); skupščina se mora letno sklicati najkasneje v treh mesecih po koncu poslovnega leta. Limited Sirket upravlja eden ali največ 3 (trije) direktorji odvisno od velikosti družbe, ki so običajno tudi družbeniki družbe. Za spremembo družabniške pogodbe, imenovanje in odpoklic direktorja-ev, revizorja ali razdelitev dividend je potrebna odločitev Skupščine družbenikov.

Objavljanje

Če ima Limited Sirket manj kot 20 družbenikov, revizija in objavljanje nista potrebna, če jih je več, pa veljajo enaka pravila kot za AS.

Stroški ustanavljanja

Odvisno od števila družbenikov, višine kapitala, registracijska taksa znaša 0,04% od osnovnega kapitala; spodnji strošek ustanovitve se začne približno pri 1.000 EUR. Tudi za vsako povišanje kapitala je treba registrirati in plačati registracijsko takso.

Davek od dobička podjetij

Družbe plačajo davek od dobička po 20% davčni stopnji. Izplačilo dividend fizičnim osebam in tujim podjetjem je obdavčeno s 15%. Rezervni sklad 5% je obvezen.

Podružnice in predstavništva

Tuja podjetja lahko v Turčiji delujejo preko predstavništev ali podružnic pod pogojem, da so le-te ustanovljene v skladu s turško zakonodajo.
Podružnica (Branch office) ni nova pravna oseba ampak je del matičnega podjetja, ki jo ustanavlja. Uradno ime mora vsebovati naziv podružnica. Posebna pravila veljajo za podružnice tujih bank in zavarovalnic. Odgovornost podružnice ni omejena s kapitalom, ki ga ima, ampak s premoženjem matičnega podjetja.
Podružnico upravlja s strani matičnega podjetja pooblaščeni predstavnik-direktor podružnice, s sedežem v Turčiji. Podružnice ne obvezuje zahteva za rezervnim skladom in tudi ni predpisan minimalen kapital. Dohodek, pridobljen v Turčiji je obdavčen na enak način kot pri domačih podjetjih (20% davčna stopnja).

Predstavništva (Liaison Office) imajo poseben status v Turčiji in se lahko ustanovijo že zaradi same prisotnosti podjetij v državi, vendar ne smejo izvajati nikakršnih komercialnih dejavnosti, ampak so njihove aktivnosti omejene na zbiranje informacij o investicijskih priložnostih ali izvajanje tržnih analiz in feasibilitetne študije. Financiranje mora biti v celoti s strani matičnega podjetja, zunaj Turčije. Za ustanovitev je potrebno pridobiti soglasje Generalnega direktorata za tuje investicije, ki deluje v sklopu Podsekretariata Zakladnice (Undersecretary of Treasury). in pogojeno s predhodnim soglasjem pristojnega turškega ministrstva glede na specifičnost dejavnosti (npr.finance, zdravstvo,…).

Obrazci, zahtevani podatki za ustanavljanje družbe ali predstavništva na naslovu www.investinturkey.gov.tr.

Nova zakonodaja dopušča možnost ustanovitve komanditne družbe, v kateri mora imeti vsaj en lastnik polno odgovornost in obliko kolektivnega partnerstva, katero lahko sklepajo samo fizične osebe.

Privatizacija in investicije

Privatizacija

Privatizacija je zelo dolgotrajen proces v Turčiji s katerim želi vlada zmanjšati vpliv države v gospodarstvu, zagotoviti konkurenčnejše poslovno okolje, hkrati znižati finančno breme, ki ga proračunu prinašajo slabo delujoča državna podjetja in istočasno povišati proračunska sredstva. Proces se je dejansko pričel s privatizacijskim zakonom v letu 1994 in predvideva sledeče oblike:

• Prodaja celotnih ali delnih lastniških deležev na osnovi javne ponudbe na domačem ali mednarodnem trgu,
• Najem, oddaja pravic uporabe celotnega ali deleža premoženja podjetja,
• Dodelitev upravljalskih pravic za določeno obdobje (izvaja se za strateška in monopolna podjetja: pristanišča, ceste, železnice,..)
• Druge poslovno finančne oblike, glede na naravo poslovanja (npr. delitev dobička,..).

Doslej je bilo privatiziranih okoli 250 državnih podjetij in država se je umaknila v celoti ali za večinski del iz večine gospodarskih sektorjev. Doslej je privatizacija od leta 1985 prinesla skupaj 38 mrd USD. Država je kapitalsko prisotna še v 31 podjetjih, od teh v 21 z več kot 50% lastniškim deležem.

V letu 2008 je bila kot najbolje izvedena privatizacija v državah CEE s strani EMEAFINANCE priznana privatizacija Turškega Telekoma. Ta je bila z 1,9 mrd USD tudi največja do sedaj v Turčiji.
 

1.3.2010 je bil podpisan sporazum o privatizacija podjetja za distribucijo plina IGDAS in strategija izvedbe je v pripravi.

V letu 2010 se je privatiziralo 80% podjetja za distribucijo plina Baskent Natural Gas Distribution. Privatizirano je bilo pristanišče Iskenderun.
 

Zadnji tenderji, ki so še v teku pa so za privatizacijo podjetij kot je IDO (pomorski transport), Bogazici, Dikle, Gediz in Traky elektrik, ki so vsi distributerji električne energije. 
V glavnem so vsi dogovori sklenjeni in v kratkem se pričakuje zaključek privatizacije.
 

V splošnem pa so sektorji kjer se izvaja oz, se pričakuje privatizacija kot rečeno Pomorski transport, Elektro distribucija, Prehrana, Jeklarska industrija, Petrokemija, Tekstil, Prevozništvo, Energija in Bančni sektor.

Potek privatizacije vodi državna institucija Privatisation Administration, na njihovi spletni strani dobite več informacij.

Tuje investicije

Zakonodajno okolje:
 

• Z namenom privabljanja tujih investicij turška vlada postopno liberalizira področje tujih investicij (Law on Foreign Direct Investment, junij 2003),
• tuji in domači investitorji so obravnavani enakovredno,
• specialna dovoljenja so potrebna samo za finančni in naftni sektor,
• tuji kapital ima lahko 100% lastništvo,
• omejitve lastništva je za medije in omejitev do 49% za zračni in morski transport,
• ni predpisan nikakršen minimalni potrebni kapital tujega investitorja,
• niso potrebna dovoljenja za povečanje kapitala ali spremembo lastniških deležev,
   
• tuji investitorji imajo možnost nakupa nepremičnin,
• skrajšani postopki za zaposlovanje ključnih tujcev,
• zmanjšane birokratske formalnosti in skrajšani postopki pri ustanavljanju družb,
• uveden je mednarodni sistem arbitraže,
• uvedena so posebna sodišča za zaščito tuje intelektualne lastnine, blagovnih znamk.

Za pridobitev pravice do koriščenja ugodnosti iz naslova vzpodbud za tuje investicije, mora tuji investitor prejeti certifikat za vzpodbude s strani Glavnega direktorata za tuje investicije.

Spodbude za investicije

Razdeljene so v dve kategoriji:

• spodbude, ki jih daje država,
• spodbude v prioritetno in manj razvite regije.

Osnovni namen državne pomoči je, da se odpravijo medregijska nesorazmerja in podprejo aktivnosti, ki imajo pozitivni učinek na odpiranje delovnih mest. Takšne investicije spodbujajo aktivnosti, ki privabljajo tuji kapital, uvajanje naprednih tehnologij in doseganje mednarodne konkurenčnosti.

• Olajšave pri carinskih dajatvah in pristojbinah
• Olajšave pri DDV za stroje in opremo
• Olajšave pri nekaterih davkih in dajatvah

Prosto-carinske cone

V Turčiji delujejo prosto carinske cone, ki so začele s poslovanjem v l. 1987. Trenutno je  20 tovrstnih con, ki so razporejene po vsej državi, lokacijsko usmerjene h glavnim transportnim točkam (letališča, pristanišča) in namenjene številnim dejavnostim: proizvodnji, skladiščenju, pakiranju, splošni trgovini, bančništvu in zavarovalništvu,... Podatki o tem, kje se nahajajo cone in druge podatke, najdete na spletni strani www.dtm.gov.tr. 

Vzpodbude v teh conah so:
 

• veljavnost licence je za najemnike 10 let in 20 let za investitorje, ki zgradijo svoj objekt v coni; za podjetja ki poslujejo s proizvodno licenco pa velja 15 let za najemnike oz. 30 let za investitorje, ki zgradijo svoj objekt,
• oprostitev davka na dobiček, samo za proizvodna podjetja; do članstva v EU,
• plače zaposlenih v proizvodnih podjetjih, ki izvozijo vsaj 85% FOB vrednosti proizvedenega blaga v coni, so oproščene davka na prihodek,
• ni obveze do standardov in do druge zakonodaje, ki velja v Turčiji,
• poslovanje in knjigovodstvo v konvertibilni valuti, prosti transferi v tujino,
• možna nabava surovin in repromateriala na turškem trgu, brez DDV,
• prodaja možna tudi v Turčijo (z uvoznim postopkom).

Celotna blagovna menjava v prosto carinskih conah je v letu 2008 znašala 24,578 mrd US.

Tehnološki parki

• proizvodnja programske opreme in proizvodov na osnovi R&D dejavnosti, je izvzeta iz osnovnega obdavčenja do konca leta 2013,
• plače strokovnega osebja (razvoj SW in R&D) so oproščene davkov, npr. pri davku na prihodek do konca leta 2013.

Spodbude v R&D

• stroški osebja, strojev, opreme in programske opreme, svetovalni in storitveni stroški, pristojbine inštitutom, registracije za patente in industrijski design, ter stroški materialov potrebnih za R&D, so lahko do 60% povrnjeni v obliki državne pomoči; ta pomoč je lahko za vsak projekt najdlje za 3 leta,
• R&D projekti za razvoj produkta s komercialno vrednostjo ali višjo stopnjo konkurenčnosti produkta, so lahko kvalificirani za finančno podporo do višine 50% vseh stroškov projekta, do zneska cca. 1 mio USD, za dobo dveh let po pogojih, ki so določeni od primera do primera,

Za investicije v R&D centre s > 50 zaposlenimi:
 

• Tehno inovativni kapital do 100.000 TRL za izbrane R&D projekte.

• do 100 % stroškov za R&D dejavnosti, se lahko odšteje od davčne osnove

• Subvencija 50% zavarovalnih premij za R&D osebje, do 5 let.

Spodbude za nerazvite regije 
 

• med te štejejo regije z manj kot 1.500 USD per capita (v l. 2001),
• za dodelitev prostih zemljišč ni časovne omejitve, dokler je na razpolago.

Davčni sistem
 

• Od 1. januarja 2006 je osnovna obdavčitev podjetij znižana s 30% na 20%,
• Davek ob razdelitvi dividend tujim pravnim osebam je 15%.

Za pridobitev pravice do koriščenja ugodnosti iz naslova vzpodbud tujim investicijam, morajo tuji investitorji pridobiti certifikat za vzpodbude pri Glavni upravi za tuje investicije General Directorate of Foreign Investment (GDFI).

Zaposlovanje

Predpisi o deviznem poslovanju

Turški bančni sektor je bil po hudih krizah v letu 2000 in 2001 temeljito prestrukturiran in je pod nadzorom Agencije za Bančni sektor (BDDK), ki je pričela z delovanjem v letu 2000 in prevzela od Centralne banke tudi nadzor nad SDIF (Savings Deposit Insurance Fund). Od 85 bank v letu 2000, s skoraj 8.000 podružnic in 175.000 zaposlenih jih je sedaj zaradi likvidacij, prevzemov in združitev ostalo samo še 46, z 6.500 podružnic in 135.000 zaposlenih. Od teh bank je 13 razvojno investicijskih bank, ostale so depozitne. Ostale so samo večje banke pretežno v privatni lasti. Bančni sistem je že skoraj polovico v rokah tujega kapitala. Prisotne so mnoge znane tuje banke, Citibank, HSBC, Fortis bank, Unicredito, Paribas, GE Capital, JP Morgan itd. V državni lasti so ostale samo še tri velike banke. Pod nadzorom Agencije za bančni nadzor so tudi ostale finančne institucije npr. za leasing, factoring in revizije. Banke še ne izpolnjujejo zahtev po kapitalski ustreznosti za obvladovanje tveganj v skladu z zahtevami Basel II, kar je še v pripravi in bo še dodatno povečalo stabilnost finančnega sistema. Več informacij na www.bddk.org.tr. Ugodni trend je zaznati pri kreditiranju poslovanja podjetij, predvsem ker se povečuje število posojil malim in srednjim podjetjem (MSP).

Turška valuta je polno konvertibilna in se lahko menja v tujo valuto brez kakršnihkoli omejitev. Podjetje lahko prenese svoj dobiček, dividende in kapitalske vložke iz države, vendar mora izpolniti vse svoje obveznosti, npr. davčne ali v primeru likvidacije. V skladu z deviznimi predpisi je vnos tujega denarja neomejen, transferi v tujino preko bank so neomejeni. Osebni vnos v Turčijo je neomejen, iznos pa omejen na protivrednost 5.000 USD v katerikoli valuti, če se nakup na turški banki dokaže s potrdilom ali se ta prijavi pri vstopu.

Več informacij lahko dobite na spletni strani podsekretariata za državne finance ( The Undersecretariat of Treasury ). Podrobnosti najdete tudi na spletni strani www.gumruk.gov.tr.

Standardi in tehnični predpisi

Nacionalni organ za standardizacijo je Turkish Standards Institution (TSE). TSE je član Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO), Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) ter pridruženi član Evropskega komiteja za standardizacijo (CEN) in Evropskega komiteja za standardizacijo na področju elektrotehnike (CENELEC).

Turčija je članica Svetovne trgovinske organizacije. Vsaka država, ki je podpisnica sporazuma TBT (preprečevanje nastanka nepotrebnih ovir pri trgovanju), mora organizirati kontaktno točko, ki odgovarja na vprašanja v zvezi s tehničnimi predpisi in standardi, ki so v pripravi ali se uporabljajo v državi.

Poizvedbeni točki WTO/TBT sta: 

 

• Za tehnične predpise in postopke ugotavljanja skladnosti:

Prime Ministry
Undersecretariat for Foreign Trade
General Directorate for Standardization for Foreign Trade
Inönü Bulvari No. 36
06510 Emek Ankara, Turkey
Tel.: +90 312 212 58 96/ 212 87 17
Faks: +90 312 212 68 64
E-pošta: tbt@dtm.gov.tr
Spletna stran: http://www.teknikengel.gov.tr

 

• Za standarde:

Turkish Standards Institution
Necatibey Cad. No: 112 Bakanhklar
06100 Ankara
Tel.: +90 312 418 01 15
Faks: +90 312 418 01 16
E-pošta: biedb@tse.org.tr

Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 64, faks. 01/478 30 97, e-pošta: prodaja@sist.si.
 

Predpisi glede etiketiranja in pakiranja

Vsi paketi in zaboji morajo imeti oznake in podatke dobavitelja, dimenzije in bruto težo. Vsa hrana, zdravila, kozmetika in drugo blago mora biti etiketirana in pakirana po EU standardih. Podatke lahko najdete na strani Ambalaj Endüstrisi Fuarı. Stran je v turškem in delno v angleškem jeziku, na njej so zbrani podatki o podjetjih s tega področja ter o pomembnejših prireditvah (npr. sejmih). Glede določil o oznakah glede prevoza (t.i. »shipping marks«) najdete informacije na www.ambalaj.org.tr in na www.gumruk.gov.tr.

Patenti in blagovne znamke

Na področju zaščite intelektualne pravic in lastnine, je v Turčiji narejen bistven napredek.
Kot članica World Trade Organisation (WTO), je obvezana k varovanju zaščite pravic intelektualne lastnine v skladu z Agreement on Trade Related Intellectual Property Rights (TRIPS). Turčija je novembra 2000 pristopila k European Patent Convention (EPC) in drugim, ki so navedeni v nadaljevanju.

Patenti

V Turčiji zakonska odredba za večino inovacij dopušča, da so lahko patentirane; možne so tri vrste zaščitnih sistemov z različno dolžino zaščite:

• Postopek za prijavo koristnega (utility) modela, je hiter in nudi zaščito za obdobje 10-ih let.
• Postopek zaščite patenta, ki se pridobi brez analiz - preverjanja, je cenejši in hitrejši, omogoča zaščito za 7 let.
• Postopek pridobitve zaščite patenta s preverjanjem, je dražji in precej daljši, vendar nudi zaščito za 20 let.

Za več informacij in/ali prijavo patenta kontaktirajte Turkish Patent Institute.

Blagovne znamke

Če želimo, da so zaščitene, morajo biti registrirane. Tovarniška znamka in storitveni zaščitni znak sta obnovljiva vsakih 10 let. Zahteva za obnovitev mora biti vložena 6 mesecev pred iztekom roka. V kolikor se blagovne znamke v obdobju 5-ih let od registracije ali katerem koli 5 letnem obdobju ne uporablja, se le-ta izbriše iz registra. Turčija je z 66 drugimi državami podpisnica Madridskega protokola za mednarodno registracijo blagovne znamke. Več o tem na Turkish Patent Institute.
Kršiteljem ki uporabijo zaščiteno blagovno znamko preti zaporna kazen od 1 do 4 let, kazen v znesku približno od 8.900 EUR do 29.200 EUR, zaprtje poslovnega prostora za najmanj 1 leto in možnost prepovedi nadaljnjega poslovanja.

Industrijsko oblikovanje

Turčija nudi zaščito za industrijsko oblikovanje fizični ali pravni osebi, ki registrira svoj izdelek. Zaščita velja za obdobje 5 let od datuma vložitve. Z obnavljanjem vsakih 5 let je možno zaščititi pravico uporabe designa, največ za obdobje do 25 let. V Turčiji je od 1. januarja 2005 v veljavi The Hague Agreement Concerning International Deposit of Industrial Designs.

Turčija je ustanovila posebna civilna in kazenska sodišča za intelektualno in industrijsko lastnino, kamor se lahko prijavijo kršitve. V Istanbulu je pet sodišč (2 civilni in 3 kazenska), v Ankari štiri (1 civilno in 3 kazenska) in v Izmiru eno kazensko. Odvetniki pooblaščeni za zastopanje v zvezi s prijavo ali prijave kršitve intelektualnih pravic in lastnin so registrirani v Turkish Patent Institute's Register, kjer je objavljen tudi seznam akreditiranih odvetnikov. Email: info@turkpatent.gov.tr ali info@tpe.gov.tr. Informativna nova spletna stran je na www.patentofisim.com.tr, ki omogoča tudi možnost prijave zaščite preko interneta.

Nadzor uvoza

Turčija samo pod posebnimi pogoji dovoljuje uvoz orožja, eksploziva in narkotikov. Prav tako je za uvoz alkoholnih pijač in cigaret potrebno pridobiti posebno dovoljenje. Za približno sedemdeset izdelkov, ki so nevarni okolju (premog, lignit, svinčevi sulfidi, živo srebro, kovinski odpadki, idr). Seznam je objavljen v posebnem dodatku turškega Uradnega Lista št. 22540 - 1. februar 1996, za katere mora uvoznik predhodno pridobiti dovoljenje od Ministrstva za okolje Turčije.

Več informacij in seznam prepovedanih proizvodov na Turški carinski upravi . Dodatne informacije o zakonodajnih okvirih uvoza in koristne podatke lahko pridobite tudi na Turškem podsekretariatu za mednarodno menjavo ( Undersecretariat of the Prime Ministry of Foreign Trade).

Uvozne licence in fitosanitarna potrdila so potrebna pri uvozu farmacevtskih, prehrambenih in kozmetičnih izdelkih izvozniki pridobijo na Ministrstvu za zdravje in kmetijstvo Turčije. Za izdelke, ki zahtevajo vzpostavitev po-prodajnih storitev (servis, rezervni deli, kar mora garantirati uvoznik), kot so vozila, bela in rjava tehnična oprema, drugi električni izdelki, IT oprema idr., je potrebno pridobiti dovoljenje za uvoz s strani Ministrstva za industrijo in trgovino Turčije.

Med državama velja sporazum o prevažanju blaga, za cestni prevoz se uporablja dokument TIR (Transport International Routier). Več informacij na strani Ministrstva za promet Turčije in Združenju prevoznikov Turčije.


 

Več informacij: 

• Carinski postopki
• Market Access Database