Tržne poti, distribucija
Prodaja preko lokalnega agenta ali distributerja je v Turčiji (razen redkih izjem) skoraj nujna. Njihova prednost je poznavanje lokalnega gospodarskega okolja, kar je v Turčiji odločilnega pomena. Dodatno je potrebna stalna prisotnost izdelka / storitve na trgu, pri čemer agent odigra odločilno vlogo. Glede na to, da so zakonodajni in drugi institucionalni postopki, ki jih mora podjetje opraviti na poti do prodaje izdelkov, kar zapleteni, je tudi tu agent lahko zelo olajševalni element. Dodatna možnost je tudi ustanovitev lastnega podjetja v Turčiji oziroma v kateri od prostocarinskih con, ter vzpostavitev lastnega prodajnega omrežja, ki pa zahteva več izkušenj, ter večja vlaganja in se priporoča šele ko podjetje tržišče res dobro spozna.
Pomen državnih ter različnih gospodarskih institucij je med turškimi gospodarstveniki na zelo visokem nivoju. Tako so lahko npr. obiski na gospodarskih zbornicah, državnih promocijskih hišah, združenjih posameznih dejavnosti in predstavitev vašega podjetja ter interesov, zadetek v polno.
Tržno komuniciranje, promocija
Tržno komuniciranje
Trgovinske zbornice, industrijske zbornice, regionalne in sektorske zbornice, cela vrsta različnih poslovnih združenj, regijskih združenj ter specializirana industrijska sektorska ali interesna združenja predstavljajo zelo učinkovit kanal za učinkovito tržno komuniciranje.
Skoraj strateška je usmeritev turškega gospodarstva v zadnjih letih v organizacijo mednarodnih konferenc, strokovnih simpozijev, mednarodnih specializiranih sejmov in razstav in drugih sejmov in razstav, ne samo v Istanbulu, Ankari in Izmirju, kot največjih poslovno - industrijskih centrov, ampak tudi v drugih velikih mestih; kar vse ponuja vrsto odličnih priložnosti podjetjem za promocijo slovenskega blaga in storitev.
Oglaševanje v medijih
V glavnem je usmerjeno na TV, radio in tiskane medije. Večina glavnih turških oglaševalskih agencij ponuja storitev tovrstnega oglaševanja. Seznam turških medijev najdete na
www.byegm.gov.tr. Seznam oglaševalskih agencij na
www.rd.org.tr.
Televizija in radio
Najbolj učinkovit in hkrati najdražji način oglaševanja izdelkov in storitev je preko enega od treh programov turške nacionalne televizije. Turški državni radio in televizija (TRT) oddaja na nacionalni ravni. TRT ponuja tudi nizko frekvenčni program Voice of Turkey v 15 jezikih. Registriranih je 19 nacionalnih TV kanalov in 74 lokalnih TV kanalov ter več kot 200 radijskih komercialnih postaj. Večina od 12 milijonov turških gospodinjstev ima televizijo in preko 95% gospodinjstev gleda oddaje vsakodnevno. Pomembnost radia kot medija precej narašča in ima po raziskavah mlajšo publiko kot televizija.
Tiskani mediji
Turčija beleži statistično eno najnižjih števil bralcev dnevnih časopisov v Evropi, ki pa kaže trend hitre rasti. Povprečna dnevna naklada vseh časopisov in revij je nad štiri milijone izvodov. Glavni dnevni časopisi so Cumhurriyet, Hurriyet, Milliyet, Sabah, Dunya. Glavna izdajatelja sta Dogan Media Group in Sabah Group. Obstaja pa le en dnevni časopis, tiskan v angleškem jeziku
Turkish Daily News, ki je na voljo v celotni Turčiji, enkrat tedensko pa še nekateri drugi.
Večina največjih tujih časopisov kot The Times, Financial Times, International Herald Tribune, Die Welt, Le Monde itd, so na voljo v večjih mestih oziroma turističnih točkah, čeprav pogosto z enodnevno zamudo.
Internet
Pošiljanje oglasnih sporočil preko elektronske pošte še ni popolnoma uveljavljeno, ampak pridobiva na pomenu. Najpogosteje je osredotočeno na mlado ciljno publiko ter cenjeno kot idealna oblika promocije svežih in inovativnih izdelkov. Oglaševanje je možno tudi preko internet strani, npr. na
Turk-web.
Oglaševanje na prostem
Obcestni panoji in plakati so oblika oglaševanja predvsem v večjih mestih. Panoje vzdržujejo lokalne oblasti in jih dajejo v najem zasebnim podjetjem.
Elektronsko poslovanje
Veliko turških podjetij ima lastne internetne strani. Nekaj lokalnih veleblagovnic ponuja poleg svoje internetne strani tudi prodajo preko interneta. Stroški nakupovanja preko interneta so zelo visoki, zato se jih le malo odloči za tovrstne nakupe. Njihovo število kljub temu narašča.
Plačevanje
Najpomembnejša je dobro pripravljena pogodba, ki jasno opredeljuje obveznosti in pravice obeh pogodbenih partnerjev. Pred podpisom pogodbe je priporočljivo preveriti tudi status svojega turškega partnerja, čeprav na splošno turška podjetja niso slabi plačniki. V Turčiji se s preučevanjem bonitete podjetij ne ukvarja specializirana agencija, status podjetja pa lahko preverite preko specializiranih podjetij,
Dun and Bradstreet,
Coface, in
FitchRatings samo za podrobne preglede; ali povprašate po storitvi posredovanja bonitetne informacije pri kateri od slovenskih bank (npr. SID banka).
Iskanje pravice zaradi kršenja plačilnih pogojev na turškem sodišču je zelo dolgotrajen in mukotrpen proces, zato se izvozniki raje zavarujejo na druge načine.
Običajni načini plačila:
V skladu s turško zakonodajo se lastništvo blaga prenese na kupca ob izročitvi prevoznih dokumentov in predaji blaga prevozniku in tudi posebno določilo glede prenosa lastništva, ki se opredeli v pogodbi ne odpravi vseh tveganj. Zaradi tega je za izvoznika priporočljivo, da zahteva od kupca plačilo v obliki predplačila ali uporabi finančne instrumente bank za zavarovanje plačila.
Po podatkih
Nove Ljubljanske banke so plačilni roki v primeru držav na prehodu (kamor spada tudi Turčija) precej dolgi (več kot 60 dni) in so odvisni predvsem od pogajalskih sposobnosti naših izvoznikov. Banka nudi kredite izvoznikom, kot tudi uvozniku/ kupcu slovenskega blaga ali njegovi banki za financiranje nakupa tega blaga. V primeru izvoza v države na prehodu, se podjetja najpogosteje poslužujejo instrumentov zavarovanj izvoznega poslovanja oziroma plačila:
- zavarovanje valutnih in obrestnih tveganj,
- uporaba storitvenih (bid bond, performance bond,..) in plačilnih garancij,
- konfirmacija garancije in izdaja garancije na podlagi kontragarancije,
- zavarovanje plačil: nepreklicni dokumentarni akreditiv ali dokumentarni inkaso,
- zavarovanje terjatev ali odkup terjatve.
Banka ima sklenjene korespondenčne odnose z večjimi turškimi bankami in ima veliko izkušenj pri poslovanju s Turčijo.
Seznam turških bank in informacije o finančnem sektorju najdete na
The Banks Association of Turkey.
Transport
Cestni transport je imel v Turčiji vse do leta 2002 monopol s 94% deležem, železniški 3% delež, zračni 2,6% in morski transport 0,4%. Revitalizaciji zapostavljenim načinom transporta je dala vlada visoko prioriteto in z vrsto že doslej realiziranih projektov se stanje izboljšuje. Več o tem na spletni strani
Ministrstva za promet Turčije.
Ladijski prevoz
Turška obala, ki je dolga 8.300 km, ima 15 večjih javnih, 30 manjših in 35 specializiranih luk. Večino ladijskega prevoza tovora (243,5 mio ton letno) poteka preko sedmih luk: Haydarpasa, Derince, Izmir, Bandirma, Samsun, Mersin in Iskenderun.
Na področju ladijskega prevoza Turčija po priporočilu EU izboljšuje tehnične in še posebno evropske varnostne standarde in je število ladij na črni listi znižano iz 211 pod 30. Več informacij najdete na
Podsekretariatu za pomorstvo . Transport blaga iz Turčije v Evropo in obratno se v večini primerov vrši preko RO-RO linij iz luk Haydarpasa v Istanbulu, Izmir in Mersin do
Luke Trst . Informacije glede povezav s turškimi lukami iz Kopra lahko najdete na strani
Luke Koper (sailing list) in na straneh turške
pomorske trgovinske zbornice.
Cestni prevoz
Cestno omrežje (63.850 km)in povezanost posameznih delov države je dobra tudi zaradi petletnega državnega plana do 2001, z dodatno zgrajenimi 177 cestami. Najbolj znana je avtocesta E80, ki poteka čez Balkan preko Edirna in Istanbula do Ankare.
V septembru 2002 je bil z EU podpisan Memorandum o izboljšanju infrastrukture znotraj Panevropskega transportnega koridorja VIII (PEN). V juliju 2003 je bil uveden nov Zakon o cestnem prometu, ki se nanaša tako na nacionalne kot na mednarodne aktivnosti na področju cestnega transporta. Velik poudarek je na dvigu učinkovitosti, varnosti in kakovosti cestnega prevoza, ter kontroli nad stanjem in obtežitvi vozil v prometu.
Slovenski izvozniki in uvozniki se pri poslovanju s Turčijo večinoma poslužujejo cestnega prevoza, ki so v večini turškega izvora, zaradi bolj ugodnih cen prevozov. Majhen delež blaga pa gre tudi preko dnevne letalske povezave med Ljubljano in Istanbulom (predvsem tekstilni izdelki).
Železniški prevoz
Desetletja zapostavljena obsežna infrastruktura stopa v ospredje, da postane vezni člen transportnega koridorja TRACECA Evropa – Eurazija - Azija. Projekti modernizacije obstoječih pomembnejših prog za povečanje hitrosti vlakov na 130 km na uro so zaključeni. Na relacijah Ankara - Istanbul in Ankara - Konya, se gradijo visoko zmogljive trase za High Speed Train (250 km/h). Iz Ankare se gradi hitra povezava do Sivasa in naprej na vzhod do Erzuruma ter hitra proga Ankara - Izmir. Projekt Marmaray je izgradnja tunela pod Bosporjem, ki bo povezal oba kontinenta z železnico in bo hrbtenica transportnega sistema-metro, odprt pred letom 2010. Dolžina prog 10.984 km (2007) bo z novimi projekti povečana za 2.302 km, železniški prevoz pa se posodablja, modernizira in uporablja čedalje več za prevoz tovora in potnikov. Vlada daje železniški prevoz v upravljanje tudi zasebnim operaterjem; povečanje konkurence zvišuje kvaliteto storitev za uporabnike. Železniška povezava med Slovenijo in Istanbulom je operativna za potniški in tovorni promet; za 104 EUR se lahko pripeljete v Istanbul v drugem razredu. Več informacij, tudi o prevozu tovora in potnikov najdete na spletni strani
www.tcdd.gov.tr .
Združenje turških špediterjev
UTIKAD združuje podjetja za kopni, pomorski, zračni in kombinirani transport in logistične storitve.