Turčija
Osnovni podatki
Turčija po površini meri 779.452 kvadratnih kilometrov (od Francije kot največje države EU je večja za 43 odstotkov), od česar je 35 odstotkov obdelovalnih površin in 26 odstotkov gozdov.
Republika Turčija je nastala leta 1923 pod vodstvom Mustafa Kemala (Ataturk), ki je z vrsto reform Turčijo usmeril v proevropsko republiko.
V letu 2008 je imela 70,6 milijonov prebivalcev, od tega jih kar 75 odstotkov živi v mestih. Prebivalstvo je v obdobju 2004-2008 naraščalo za 1,1 odstotka letno.
Turčija se je oktobra 2005 začela pogajanja o polnopravnem članstvu v EU, ki bodo po pričakovanjih težka in dolgotrajna. Pristop otežuje odprto ciprsko vprašanje, vstop v EU se ne pričakuje pred letom 2015.
Turčija je od leta 1952 polnopravna članica NATA.
Politični sistem
Turčija je zvezna parlamentarna republika in edina muslimanska država, ki ima laičnost zapisano v ustavi.
Razdeljena je na 74 provinc, ki se delijo na okraje, vodijo jih guvernerji, ki so določeni in ne izvoljeni.
V večjih mestih so ustanovljene mestne vlade, lokalne oblasti imajo omejena pooblastila. Za Turčijo je značilen visoko centraliziran administrativni sistem, izjema je le deset provinc v jugovzhodni Anatoliji, ki so naseljene s Kurdi (Kurdi predstavljajo od 15 do 20 odstotkov celotnega prebivalstva), kjer sta policija in vojska pod nadzorom okrajnega guvernerja ter imata velik vpliv in moč.
Na parlamentarnih volitvah julija 2007 je ponovno največ glasov dobila Stranka za pravico in razvoj, ki je tudi oblikovala vlado na čelu z Redzepom Erdoganom. Za vstop v parlament je potrebno na volitvah zbrati vsaj 10 odstotkov glasov.
Turški parlament je avgusta 2007 za predsednika države v tretjem krogu izbral dotedanjega zunanjega ministra Abdulla Gülla.
Naslednje parlamentarne volitve bodo julija 2011, predsedniške pa avgusta 2013.
Gospodarstvo
Industrializacija turškega gospodarstva se je začela šele v 60-ih letih prejšnjega stoletja, glavna značilnost petletnih razvojnih planov pa je bila politika uvozne substitucije. Industrializacijo je spremljala vrsta problemov, kot so močno nihajoče stopnje rasti proizvodnje, visoka inflacija, visoke obrestne mere ter naraščajoči zunanji in notranji dolg.
Od sredine 80-ih let je turško gospodarstvo bolj izvozno usmerjeno in bolj konkurenčno na tujih trgih, čedalje večji pomen pa imajo storitve, predvsem turizem. Večina industrijskih podjetij je osredotočenih na severu in zahodu države, ob Sredozemski obali ter na zahodnem delu obale Črnega morja.
Turčija se uvršča med politično in gospodarsko manj stabilne države ter velja za eno najbolj zadolženih držav na svetu.
Gospodarska rast je v obdobju 2001-2007 znašala v povprečju 7 odstotkov, vendar se je ta trend z vplivom svetovne gospodarske krize v letu 2008 prekinil, saj je rast turškega BDP za to leto znašala 1,1 odstotka, v 2009 pa zabeležila celo negativno rast.
Turčija je ena od največjih svetovnih pridelovalk zelenjave, žita in čaja. Rudna bogastva so skromna, pomembnejši pa je turistični sektor.