Poslovna zakonodaja

Predpisi o deviznem poslovanju

Področje je urejeno z Zakonom o deviznem poslovanju (Sl. list SRJ br. 23/2002, 34/2002). Nekateri drugi zakoni, ki urejajo področje deviznega poslovanja, so še:

• Zakon o tekučim i kapitalnim poslovima sa inostranstvom,
• Zakon o kreditnim poslovima sa inostranstvom (Sl. list SRJ br. 42/92, 24/94,28/96, 21/99),

Transakcije tekočega in kapitalskega računa plačilne bilance se izvajajo prek pooblaščenih bank, t.j. bank, ki imajo dovoljenje Centralne Banke RČG za izvedbo deviznih transakcij.

Izmenjava elektronskih plačilnih sporočil je v SWIFT formatu.

Na spletni strani Centralne banke Črne gore lahko pregledate spisek bank v Črni gori ter zakone in predpise, ki se nanašajo na delovanje banke.
Uradno plačilno sredstvo je evro, ki je uveden na osnovi Zakona o Centralni Banki kot zamenjava za nemško marko, ki je leta 2000 zamenjala dinar.

Med Slovenijo in Črno goro sta na področju finančno-bančnega sodelovanja podpisana dva sporazuma:
a) Sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja in
b) Sporazum o spodbujanju in zaščiti vlaganj.

Kontrolo deviznega poslovanja opravljajo naslednji nadzorni organi: Centralna banka RČG, devizni inšpektorat in carinski organi.

Tuja oseba lahko odpre devizni račun pri pooblaščeni banki v cilju opravljanja deviznih plačil in ostalih obveznosti do tujine z enotno šifro na nivoju banke. Če ima odprt žiro-račun pri banki, se odprtje deviznega računa vrši po avtomatizmu-ni potrebno dostavljati posebne dokumentacije. Stanje na računu mora temeljiti na izvozu proizvodov in storitev, kreditu ali gotovinskih prihodkih. Tuja oseba lahko odpre devizni račun tudi za namen depozita. Vnos deviz je prost.

Pooblaščene banke lahko odobrijo devizna posojila znotraj države za plačevanje uvoza vseh vrst blaga in storitev. Plačevanje uvoza vseh vrst blaga in storitev v obliki avansa je dovoljeno z obveznostjo vrnitve avansa, če uvoz ni izpeljan v dogovorjenem roku.

Standardi in tehnični predpisi

Črna Gora še ni članica Svetovne trgovinske organizacije. Glede na odločitvi Vlade Srbije in Vlade Črne gore sta državi Decembra 2004 je Črna gora zaprosila za pristop k organizaciji. Generalni svet WTO je februarja 2005 sprejel kandidaturo. Črna Gora je predala memorandum o ureditvi zunanje trgovine marca 2005 in odgovore na vprašanja članov v avgustu 2005. Delovna skupina za pristop Črne Gore k Svetovni trgovinski organizaciji je opravila prvo branje memoranduma v oktobru 2005. Tretje srečanje delovne skupine je bilo v februarju 2007 in je nadaljevalo pristopna pogajanja. Člani delovne skupine so se februarja 2008 srečali na petem sestanku, da bi na osnovi osnutka poročila delovne skupine nadaljevali z raziskavo zunanjetrgovinskega režima republike Črne gore. Poročilo delovne skupine Črne gore je bilo v zadnjo revizijo poslano v januarju 2009.

Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 64, faks. 01/478 30 97, e-pošta:
prodaja@sist.si

Predpisi glede etiketiranja in pakiranja

Po osamosvojitvi Črne gore 3. junija 2006 je Srbija 5. junija razglasila, da je naslednica prejšnje zvezne države Srbije in Črne Gore. Do današnjega dne niso znane ustanove nove države Črne gore za standardizacijo in sorodna področja.

Patenti in blagovne znamke

Po osamosvojitvi Črne gore 3. junija 2006 je Srbija 5. junija razglasila, da je naslednica prejšnje zvezne države Srbije in Črne gore.

Dne 28.maja 2008 je bil ustanovljen in začel delovati Zavod za intelektualnu svojinu Crne gore, kateri je že v prvem mesecu prejel več kot 200 posamičnih prijav za zaščito, katere so v glavnem vložila tuja podjetja, ki želijo zavarovati svojo blagovno znamko, medtem ko domača podjetja v glavnem iščejo zaščito geografskega porekla.Črna Gora je uspela, da postane članica Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, a najkasneje do konca leta pričakuje članstvo v Evropski patentni organizaciji, oz. sklenitev sporazuma o razširitvi evropskega patenta tudi na Črno goro. Z včlanitvijo postane patent priznan v Evropi veljaven tudi v Črni gori.Črna Gora je sprejela vseh 24 mednarodnih konvencij iz področja intelektualne lastnine. Za podpis Sporazuma o članstvu v Evropski patentni organizaciji je potrebno, da Zavod za intelektualnu svojinu Crne Gore funkcionira in da država sprejme Zakon o patentih, kateri bo usklajen z vsemi konvencijami na tem področju.Ta zakon je v osnutku že sprejet na Vladi.

Nadzor uvoza

Kontrolo uvoza v državo vršijo:

• Centralna banka Crne Gore,
• Carinska uprava Crne Gore,
• Ministarstvo za ekonomiju i razvoj,
• Ministarstvo za kulturu i sport,
• Ministarstvo za zaštitu životne sredine,
• Ministarstvo poljoprivrede,šumarstva i vodoprivrede,
• Ministarstvo zdravlja, rada i socijalnog staranja,
• Poreska uprava Crne Gore.

Kontrolo zunanjetrgovinskega prometa to je uvoza in izvoza vrši Centralna banka na podlagi podatkov Carinske uprave; kontrolo pa zaokrožujejo in jo omogočajo tudi obvezni podatki po Zakonu o tekučim i kapitalnim poslovima sa inostranstvom .Obdelavo dokumentacije vezane za zunanjetrgovinsko menjavo v Črni gori vodi Centralna banka; v naslednjem obdobju bi ta posel moral prevzeti Monstat ( Zakon o statistiki ).Fizične osebe lahko vnašajo in iznašajo iz Črne Gore efektivni denar v EUR ali drugi valuti v višin zneska 2.000 EUR .Če oseba nosi s seboj efektivni denar v znesku preko 2.000 EUR mora le tega prijavit carinskemu uslužbencu na mejnem prehodu.

Vso blago, ki se vnaša v carinsko področje Črne Gore ( teritorij Črne Gore, teritorialne vode in zračni prostor) je podvrženo carinskemu nadzoru in kontroli od trenutka njenega vstopa.
Pravne osnove carinskega postopka in pravic ter obveznosti v carinskem postopku so:

• Carinski zakon, ki ureja carinski postopek,pravice in obveznosti oseb, katere sodelujejo v carinskem postopku ter pravice, obveznosti in pooblastila in organa pristojnega za carinjenje blaga.
• Zakon o carinski tarifi, kateri je usklajen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu nazivov in šifriranju blaga ( začela veljati s 1.1.2007 ) in s Kombinirano nomenklaturo EU.

Blago za katerega je obvezna zdravstvena, veterinarska, ekološka ali fitosanitarna kontrola ali kontrola kvalitete se lahko uvozi, tranzitira, izvozi ali začasno uvozi, če izpolnjuje predpisane pogoje.
a) Ekološka kontrola

Ministarstvo zaštite životne sredine vrši ekološko inšpekcijsko kontrolo na naslednjih področjih:

• proizvodnja in promet strupenih in drugih nevarnih snovi,
• prekomejni promet odpada (Baselska konvencija),

• prekomejni promet zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst,
• uvoz in izvoz substanc, katere škodujejo ozonskemu plašču (Montrealski protokol),
• zavarovanje okolja od ionizirajočih sevanj (Dunajska konvencija),

Ministarstvo zaštite životne sredine sprejema:

• Sklepe – Odobritve prevoza strupenih snovi v prekomejnem prometu,
• Dovoljenja za strupe razreda 6.1., v tranzitu,
• Dovoljenja za prekomejni promet odpada,
• Dovoljenja za zaščitene rastlinske in živalske vrste in dovoljenja v prekomejnem prometu,
• Dovoljenja za substance, katere škodujejo ozonskemu plašču,
• Sklepe – Odobritve prekomejnega prometa virov ionizirajočega sevanja,
• Od 17.7.2006 carinski uslužbenci vršijo preliminarno kontrolo nivoja radioaktivnosti blaga na mejnih prehodih,

S 1.4.2008 so carinski uslužbenci prevzeli preliminarno-dokumentarno kontrolo strupov, odpada,substanc katere škodujejo ozonskemu plašču na mejnih prehodih preko katerih se vrši uvoz ali izvoz blaga v pristojnosti ekološke inšpekcije. Skladno z Zakonom o ministrstvih, Ministarstvo za zaštitu životne sredine vrši ekološko kontrolo nad vsemi navedenimi skupinami proizvodov pred njihovim dajanjem v prosti promet.

b) Veterinarsko-sanitarna kontrola

Na mejnih prehodih so veterinarsko-sanitarni kontroli podvrženi: živali, proizvodi živalskega porekla, hrana za živali, veterinarska zdravila in medicinska sredstva ter spremljajoči predmeti ( npr. kletke ). Uvoz, tranzit in izvoz navedenega blaga se lahko vrši preko mejnih prehodov na katerih obstaja organizirana veterinarsko-sanitarna kontrola.Pred uvozom blaga, katero je v pristojnosti veterinarsko- sanitarne kontrole, je uvoznik dolžan, da pri Ministarstvu poljoprivrede, šumarstva i vodoprivrede – Upravi za veterino vloži zahtevek za izdajo Sklepa o veterinarsko-sanitarnih pogojih uvuza. Uprava za veterino je predpisala Navodilo za delo mejnih veterinarski išpektorjev, katera se uporabljajo o0d 1.6.2007, a po katerem se za pošijke v tranzitu izdaja dovoljenje za prevoz na vstopnem mejnem prehodu ( zaradi procedure spremljanja pošiljk), a na izhodnem mejnem prehodu popolni, overja in odrezek vrača mejnemu prehodu vstopa pošiljke.

c) Fitosanitarna kontrola

Fitosanitarni kontroli so na mejnih prehodih podvržene pošiljke rastlin, rastlinski proizvodi, gnojila in sredstva za varstvo rastlin. Blago katero je vzočeno in potem vskladiščeno se ne more cariniti pred pridobitvijo rezultatov laboratorijskega pregleda.V konkretnem primeru fitosanitarna inšpekcija po vzorčenju blaga izda začasni sklep o prevozu pošiljke oz. vskladiščenju pošiljke.Po izvršeni laboratorijski analizi fitosanitarna inšpekcija sprejme Sklep s katerim se dovoli uvoz in carinjenje konkretne pošiljke.

d) Kontrola kvalitete

Ministarstvo poljoprivrede, šumarstva i vodoprivrede, Sektor za inspekcijski nadzor vrši kontrolo kvalitete kmetijskih in živilskih proizvodov rastlinskega in mešanega porekla, a Uprava za veterinu vrši kontrolo kvalitete proizvodov živalskega porekla. Sektor za inspekcijski nadzor ne vrši kontrolo kvalitete dietičnih proizvdov in otroške hrane, ampak samo surovin za njihovo proizvodnjo. Poleg Uprave za veterinu in Sektora za inspekcijski nadzor Ministarstva poljoprivrede, šumarstva i vodoprivrede, kontrolo kvalitete kmetijskih in živilskih proizvodov in njihovih izdelkov predelovalne industrije, kateri se izvažajo, lahko vršijo tudi določene pravne osebe, vkolikor imajo zato pooblastilo Ministarstrva za določene skupine proizvodov, za katere lahko izdajo certifikat o kvaliteti v izvozu.

e) Zdravstveno-sanitarna kontrola

Sektor za sanitarni nadzor pri Ministarstvu zdravlja, rada i socijalnog staranja vrši kontrolo zdravstvene pravilnosti živežnih in ostalih potrebščin, katere se uvažajo, kot tudi kontrolo potnikov in sredstev v mednarodnem prometu zaradi zaščite od vnosa in širjenja nalezljivih bolezni, katere ogrožajo celotno ozemlje države.Sanitarna inšpekcijska kontrola se nanaša tudi živežne in ostale potrebščine, katere se začasno uvažajo zaradi predelave, dodelave in obdelave, oz. na potrebščine katere se uvažajo v proste carinske cone in konsignacijska skladišča.Pod živežnimi potrebščinami se razume vse kar se uporablja za hrano, pijačo v predelanem in nepredelanem stanju in vsi dodatki živežnim potrebščinam zaradi doseganja določenih lastnosti. Pod potrebščinami se razume tudi voda, katera služi za javno oskrbo prebivalstva, kot tudi voda za pijačo namenjena prodaji.Carinska služba ne more opraviti carinjenja dokler od sanitarnega inšpektorja na meji ne dobi Sklepa , da pošiljka glede zdravstvene pravilnosti odgovarja predpisanim pogojem ali v kolikor so vzeti vzorci zaradi laboratorijskih analiz, dokler ne dobi soglasja za carinjenje, ki pa še ne pomeni soglasje za dajanje v promet.

Za pošiljke, katere se uvažajo v Črno Goro je inšpekcija organizirana na štirih cestnih prehodih in to Debeli Brijeg proti Hrvaški, Ilino Brdo proti BIH, Božaj proti Albaniji in Kula proti Kosovu potem dveh aerodromih Podgorica in tivat kot tudi v luki Bar.Proti Srbiji je organizirana v Dobrakovu, Dračanovcu in Rančah.
Uvoznih dajatev je oproščena nova oprema, ki pomeni vlaganje tujega kapitala (izvzeti so osebni avtomobili). Predstavniške pisarne lahko na začasni podlagi uvozijo pisarniško opremo in avtomobile, ne da bi za to morale plačati uvozne dajatve.

V državo je prepovedan uvoz:

• blaga, ki je v nasprotju z nameni zaščite javne morale, zaščite zdravja in življenja, živali in rastlin, zaščite nacionalnega imetja, zgodovinske, umetniške in arheološke vrednosti in zaščite pravic intelektualne lastnine,
• proizvodov živalskega in rastlinskega porekla, ki nimajo odobrenja inšpekcijskih služb, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kmetijstvo in Ministrstva za gospodarstvo,
• rabljenih motornih vozil, prikolic, gradbeniških in rudarskih strojev (dovoljen je uvoz potniških motornih vozil, ki niso starejša od 6 let),
• nevarnih odpadkov (razen pod določenimi pogoji ob soglasju pristojnega ministrstva),
• snovi, strupene za okolje, je mogoče uvoziti le z dovoljenjem Ministrstva za okolje.
   

Več informacij:

• Carinski postopki,
• Market Access Database.