Tržne poti, distribucija
Ker je tržišče blaga široke potrošnje popolnoma odprto, se na trgu pojavljajo tudi ponudniki svetovnih blagovnih znamk, ki nastopajo prek svojih zastopnikov ali pa neposredno s svojimi prodajalnami. Homogenost trga je razmeroma nizka. Poleg nekaj velikih trgovskih sistemov je disperzija malih ponudnikov in posrednikov velika. Veliko blaga široke potrošnje se prodaja na odprtih tržnicah, pogosto brez nadzora ustreznosti ali zagotovljene kakovosti.
V Črni gori je lokacija distribucijskih podjetij predvsem vezana na Podgorico, Budvo, Herceg Novi in Kotor.
Več o veleprodajnih in maloprodajnih sistemih v Črni gori:
http://www.pkcg.org.
Tržno komuniciranje, promocija
Najmočnejši medij tržnega komuniciranja v Črni gori je televizija, sledijo tiskani mediji ter radio. Radijski medij je popularen zaradi velike pokritosti ter še vedno nizkih cen oglaševanja. V porastu so oblike direktnega marketinga in promocije. Cene agencijskih storitev, predvsem kreativnih, so občutno nižje kot v Sloveniji.
Oglaševanje je lahko v enem od časopisov:
Poleg tega je na voljo tudi oglaševanje v najbolj gledanih medijih:
Za radijsko oglaševanje je na voljo državni radio Radio Montenegro, poleg tega so tudi privatne postaje:
Elektronsko poslovanje
Uporaba interneta in elektronske pošte se v Črni gori od leta 1995 povečuje. Dostop do interneta ter svoje spletne strani ima danes že precej srednje velikih podjetij in vladnih ustanov ter črnogorskih časopisov, vendar lahko ne teh spletnih straneh opazimo še veliko pomanjkljivosti.
V Črni gori internet storitve pokriva ponudnik T-Com, ki je nastal septembra 2006 z združitvijo Telekoma Črne gore, Moneta in Interneta. Črna gora in ima zdaj novo korporativno identiteto pod okriljem Deutsche Telekoma.
Najdlje so v uporabi elektronskega poslovanja banke (procesiranje plačil udeležencev v medbančnem plačilnem sistemu se opravlja elektronsko in je popolnoma avtomatizirano),a pri podjetjih je ta oblika poslovanja zelo prisotna v elektronski trgovin nepremičninskih agencij in turističnih agencij. V večini podjetij postopno uvajajo komponente elektronskega poslovanja v posamezne poslovne procese.
Pravna osnova elektronskega poslovanja so:
- Zakon o elektronskem dokumentu, kateri ureja način uporabe elektronskega dokumenta v pravnem prometu, upravnih, sodnih in drugih postopkih, kot tudi pravice, obveznosti in odgovornosti gospodarskih subjektov in organov ter organizacij, katere izvajajo javna pooblastila.
- Zakon o elektronski trgovini s katerim se ureja vršenje storitev na razdaljo proti nadomestilu,
- Zakon o elektronskem podpisu.
Plačevanje
Črna gora spada glede plačevanja med rizične države, tako so še vedno pogoste oblike plačevanja avansi in kompenzacije. Kot obliko plačevanja se priporoča uporaba akreditivov, zaradi možnosti predčasnega odkupa. Odločitev o uporabi posameznih instrumentov je v veliki meri odvisna od vrste in značilnosti posla in medsebojnega zaupanja med partnerji. Pomemben dejavnik je tudi cena zavarovanja.
Plačila iz Črne Gore se vršijo z:
- inkasom dokumentov,
- čekom plačljivim po prezentaciji.
Od ino partnerja se zahteva IBAN in SWIFT naslov. Položeni nalog za plačilo v tujino do 12 ure se izvrši isti dan, datum valute pa je dva delovna dneva.
Za plačila uvoza blaga se banki dostavi:
- faktura ali profaktura ino dobavitelja,
- JCI ( enotni carinski dokument ), če ne gre za avansno plačilo,
- kopija naloga za plačilo nadomestila bančnih stroškov,
- v posameznih primerih tudi izjava o predhodnih plačilih v predmetnem poslu.
Ob nalogu za plačilo izvršenih storitev in druga neblagovna plačila se priloži samo faktura ali profaktura ino dobavitelja.
Od poznanih poslovnih bank je na trgu Črne gore prisotna NLB, ki nastopa kot lastnik Montenegro banke. Aktivni so predvsem na področju plačilnega prometa, dokumentarnega poslovanja, čekovnega poslovanja in deviznega tržišča. Občasno sodelujejo tudi na področju sindiciranih posojil, ki jih NLB d.d. najema na mednarodnem trgu kapitala. Spisek poslovnih bank v Črni gori najdete na spletnih straneh Centralne banke Črne gore:
http://www.cb-mn.org/
Običajni plačilni roki so do 90 dni, odvisno od medsebojnega dogovora obeh partnerjev ter instrumenta plačila. Večina večjih poslov se sklepa na odložena plačila. Odložena plačila se spremljajo z bančno garancijo ali odprtim akreditivom.
Uradna valuta je evro. Torej se plačuje se v valuti EUR. V mnogih trgovinah, butikih, bencinskih črpalkah itd. je možno plačati s kreditnimi karticami (Visa, Mastercard, Diners,…), vendar še ne v tolikšni meri kot v drugih evropskih državah.
Dne 20.10.2008 je začel veljati na področju plačilnega prometa Zakon o platnom prometu u zemlji ( Sl.list CG, br.61/08 ) s katerim se ureja:
- plačilni promet v državi in transfer sredstev,
- poravnave medbančnih transferjev,
- instrumente elektronskega plačevanja,
- plačilne sisteme in izvensodna reševanja sporov v plačilnem prometu.
Po tem Zakonu je rok za izvršitev transferjev isti bančni dan,ko je banka prejela nalog oz. na datum valute.Za izvršitev transferja morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- pravilno izpolnjen nalog,
- kritje na računu,
- pisno soglasje dolžnika,
- dokumentacija, katero zahteva banka.
Banka je dolžna, da izvrši transfer v polnem znesku, kateri je naveden v nalogu brez bilo kakšnih odbitkov.
Komitent ima lahko več računov pri eni banki in račune pri več bankah.
Zaradi celovitega spremljanja regulative v plačilnem prometu je potrebno upoštevati:
- Zakon o elektronskem potpisu (Sl. List RCG, br.53/03, 31/05)
- Odluku o elektronskom načinu obavljanja platnog prometa u zemlji (Sl. List RCG, br.78/04)
- Odluku o uslovima i načinu obavljanja platnog prometa u zemlji od strane ovlašćenog agenta (Sl.list RCG, br. 78/04)
- Odluku o sprovođenju prinudne naplate sa računa izvršnog dužnika (Sl.list RCG, br. 6/05)
Dejstvo je, da se s tem Zakonom normira tudi odgovornost banke zoper komitente za škodo v obliki zamudne obrestne mere po stopnji določeni posebnim zakonom ( le ta še ni sprejet, zato se uporabljajo določbe Zakona o višini zamudne obrestne mere-Službeni list SFRJ, br.9/91).
Pri poslih, kjer je plačevanje z gotovino vprašljivo, so protidobave najboljši način za zavarovanje plačila.
Transport
Za izvoz blaga iz Slovenije v Črno goro je najbolj enostavno uporabiti domače prevoznike, ki imajo tudi svoja skladišča in špeditersko službo. Eno od podjetij, ki nudi logistični servis in imajo že obstoječe poslovne povezave v Črni gori je npr. globalni logistični servis
Intereuropa.
Spisek špediterjev v Črni gori:
http://www.pkcg.org.
Možno je izbrati različne načine transporta v Črno goro, ki trajajo različno dolgo:
- ekspresne pošiljke DHL, TNT – 2 do 5 dni,
- zbirniki, odhod iz Ljubljane (BTC) trikrat tedensko – okoli 3 dni,
- kamionski prevozi – 3 dni,
- železniški prevozi – odprava možna kot posamezne vagonske pošiljke, vagonske kompozicije in kot celotne kompozicije – 4 do 5 dni,
- letalski prevozi – ne obstaja,
- pomorski prevozi niso smiselni.
Čas trajanja prevoza blaga s kamionom je tri dni (odvisno od destinacije, treba je biti pozoren na praznike in čas dopustov, ko je promet lahko povečan). Glede carinskih formalnosti je večina predpisov usklajena z evropsko carinsko regulativo.