Spoznaj državo

v

Vas zanimajo aktualne informacije o poslovnem okolju katere izmed 51-ih izbranih držav?

  • Domov
  • Tiskaj
  • Dodaj med priljubljene
  • Pošlji prijatelju
posodobljeno: 19.10.2011

Gospodarske panoge

Predstavljamo dve gospodarski panogi na švedskem trgu:


Gozdarski izdelki

Švedska lesna industrija je zelo razdrobljena in raznolika pri svojem poslovanju. Kupci na trgu gozdarskih izdelkov se razlikujejo glede na posamezna področja delovanja. Samo 8,3 % švedskega lesa namenijo za gorivo, medtem ko je preostalih 91,7 % namenjenih za gradbeništvo. Glavni kupci v švedski industriji gozdarskih proizvodov so predvsem gradbena podjetja. Med gozdarskimi izdelki je le malo diferenciacije, kar pomeni, da si konkurenti močno konkurirajo s ceno. Kupci so torej v boljšem položaju, da lahko iščejo cenejše izdelke, kar krepi njihovo pogajalsko moč. Kupna moč na trgu je ocenjena kot zmerna.

Vstop na švedski trg gozdarskih izdelkov ne potrebuje večjih investicij, potrebno je investirati le v s skladišča za shranjevanje lesa. Novi konkurenti na trgu morajo tekmovati z dobro uveljavljenih podjetji, za katera je značilna ekonomija obsega na področju distribucije. Prav tako morajo novi konkurenti upoštevati vedno zahtevnejše okoljske predpise. Švedska gozdarska Agencija je odgovorna za gospodarjenje s švedskimi gozdovi. Več kot polovico Švedske je prekrito z gozdovi. Na leto zasadijo 100 mio m3 novih dreves, 75 mio m3 pa jih letno posekajo. Zaradi gospodarskih spodbud in ugodnega okolja za naložbe v trg gozdarskih proizvodov je trg privlačen za nove konkurente. Možnost vstopa novih konkurentov na trg je ocenjena kot močna. Največji konkurenti na trgu so:

  • Holmen AB
  • Stora Enso Skog
  • SCA Skog AB


Švedski trg gozdarskih izdelkov je v letu 2010 zrasel za 31,4 % in dosegel vrednost 14,5 mlrd EUR. Skupna letna stopnja rasti (CAGR) za obdobje 2006–2010 je znašala 10,2 %.

Vrednost trga po letih (v mio EUR)

Leto
EUR
CAGR
2006
10.396
2007
16.423
72,00 %
2008
14.149
-7,35 %
2009
10.575
-29,54 %
2010
14.511
31,39 %


Švedski trg gozdarskih izdelkov se je glede na velikost v letu 2010 skrčil za 0,9 % in dosegel 73,6 mio m3. Skupna letna stopnja rasti (CAGR) v obdobju 2006–2010 je znašala -0,4 %.

Velikost trga po letih (v mio m3)

Leto
Količina
CAGR
2006
74
2007
90
21,04 %
2008
82
-8,62 %
2009
74
-10,37 %
2010
73
-0,92 %


Analitiki napovedujejo, da bo vrednost švedskega trga gozdarskih izdelkov v letu 2015 dosegla 19,3 mlrd EUR, kar je 17,1 % več kot leta 2010. Napovedana skupna letna stopnja rasti (CAGR) za obdobje 2010–2015 je 3,3 %.

Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)

Leto
EUR
CAGR
2011
14.960
-1,35 %
2012
16.500
4,00 %
2013
17.711
5,50 %
2014
18.706
4,03 %
2015
19.316
4,34 %


Analitiki napovedujejo, da bo velikost švedskega trga gozdarskih izdelkov v letu 2015 dosegla 80,1 mio m3, kar je 8,9 % kot leta 2010.Napovedana skupna letna stopnja rasti (CAGR) za obdobje 2010-2015 je 1,7 %.

Napoved velikosti trga po letih (v mio m3)

Leto
Količina
CAGR
2011
75
2,34 %
2012
77
2,48 %
2013
78
1,55 %
2014
78
0,70 %
2015
80
1,53 %


Tržna segmentacija po skupini izdelkov za leto 2010 (v odstotkih)

Industrijsko obdelan les
61,81 %
Žagan les       
18,29 %
Lesene palete                   
11,64 %
Les za gorivo
8,27 %


Švedska predstavlja 8,2 % evropskega trga gozdarskih izdelkov. Največji tržni delež ima Nemčija, 12,6 %.

Tržna segmantacija v regiji za leto 2010 (v odstotkih)

Nemčija
12,61 %
Švedska
8,15 %
Velika Britanija
6,14 %
Norveška
1,81 %
Danska
1,43 %
Ostale evropske države   
69,86 %



Vir: Factiva, oktober 2011.

Avtomobilska industrija

Švedsko avtomobilsko industrijo je močno prizadela gospodarska recesija. Največji upad prihodkov so zabeležili v letih 2008 in 2009. V letu 2010 pa je bil že viden pozitiven obrat, prvič po letu 2007.

Glavni kupci v tej industriji so prodajalci avtomobilov, ki imajo običajno ekskluzivne pogodbene dogovore s proizvajalci, največkrat koncesijske. Zato so proizvajalci odvisni od prodajalcev. Na trgu prevladujejo veliki globalni konkurenti, kot so Ford in General Motors. Kupna moč na trgu je ocenjena kot šibka.

Blagovna znamka in ugled sta najpomembnejša dejavnika v avtomobilski industriji, kar predstavlja oviro za nove konkurente. Vstop novih konkurentov na trg je pogojen z visokimi investicijskimi in fiksnimi stroški. Vstop novih konkurentov na trg je možen predvsem z nizkocenovnimi vozili. Na primer Kitajska družba Qianjiang je imela zelo velik uspeh na evropskih trgih s prodajo svoje cenovno ugodne blagovne znamke motornih koles KEEWAY. Možnost vstopa novih konkurentov na trg je ocenjena kot šibka.

Glavna dva konkurenta na trgu sta:

  • AB Volvo
  • Ford Motor Company.

Švedski avtomobilski trg je v letu 2010 zrasel za 23 % in dosegel vrednost 1,9 mlrd EUR. Skupna letna stopnja rasti v obdobju 2006–2010 je znašala -10,9 %.

Vrednost trga po letih (v mio EUR)

Leto
EUR
CAGR
2006
3.337
2007
3.480
13,39 %
2008
2.921
-9,95 %
2009
1.548
-49,88 %
2010
1.989
22,95 %


Analitiki napovedujejo, da bo švedski avtomobilski trg v letu 2015 dosegel vrednost 4,5 mlrd EUR, kar je 102,9 % več kot leta 2010. Napovedana skupna letna stopnja rasti v obdobju 2010-2015 je 15,2 %.

Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)

Leto
EUR
CAGR
2011
2.424
16,38 %
2012
2.889
12,60 %
2013
3.337
13,58 %
2014
4.268
25,73 %
2015
4.588
8,43 %


Tržna segmentacija po skupini izdelkov za leto 2010 (v odstotkih)

Osebna vozila 
77,08 %
Tovorna vozila   
22,92 %



Vir: Factiva, oktober 2011.


  • Na kratko

    Uradni naziv
    Konungariket Sverige / Kraljevina Švedska
    Mednarodna oznaka
    SE / SWE
    Glavno mesto
    Stockholm
    Velikost (km2)
    450.295
    Prebivalci (mio)
    9,1 (ocena 2011)
    Politični sistem
    Ustavna monarhija
    Uradni jezik
    Švedski
    Vera
    Luteranci 87%, ostali 13%.
    BDP na prebivalca
    36.657 EUR (2010)
    Denarna enota
    Švedska krona (SEK)
    Čas
    Enako kot v Sloveniji
    Klicna številka
    + 46 

    Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.