Predpisi o deviznem poslovanju
Švicarska devizna zakonodaja je zelo liberalizirana in ne pozna nobenih posebnih omejitev glede priliva in odliva kapitala in valute, razen za denar s sumljivim poreklom. Od leta 1998 je potrebno po zakonu o preprečevanju pranja denarja, obvezno predložiti dokaz o poreklu denarja.
Švicarski frank je ena izmed vodilnih svetovnih valut, ki je prosto zamenljiva in se pogosto uporablja za naložbe, posojila in rezervne enote.
Menjalni tečaji
EIU napoveduje, da bo švicarski frank v letih 2011 – 2013 ostal razmeroma stabilen.
V letih 2014 - 2015 naj bi se stabilnost nekoliko zmanjšala. V letu 2010 je bil povprečni menjalni tečaj CHF 1,38/1 EUR , kar je napoved tudi za leto 2011. V letu 2012 je napoved menjalnega tečaja CHF 1,33/ 1 EUR. Od leta 2013 do leta 2015 pa naj bi menjalni tečaj znašal CHF 1,45/ 1 EUR.
Več informacij.
Viri:
Švicarska centralna banka
The Economist Intelligence Unit
Standardi in tehnični predpisi
Švicarsko združenje za standardizacijo
Die Schweizerische Normen-Vereinigung (SNV) je nacionalni organ za standardizacijo na splošnem področju. SNV je član Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in Evropskega komiteja za standardizacijo (CEN).
Na elektrotehniškem področju je standardizacijski organ
Comité Electrotechnique Suisse, komisija Electrosuisse (SEV Verband für Elektro-, Energie- und Informationstechnik). CES je član Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) in Evropskega komiteja za standardizacijo na področju elektrotehnike (CENELEC).
Švica je članica Svetovne trgovinske organizacije. Vsaka država, ki je podpisnica sporazuma TBT (preprečevanje nastanka nepotrebnih ovir pri trgovanju), mora organizirati kontaktno točko, ki odgovarja na vprašanja v zvezi s tehničnimi predpisi in standardi, ki so v pripravi ali se uporabljajo v državi.
Poizvedbena točka WTO/TBT za standarde in tehnične predpise je:
SNV Swiss Association for Standardization
Bürglistrasse 29
CH-8400 Winterthur
Tel.: + 41 52 224 54 55
Informacije o standardih in predpisih v tej državi lahko pridobite preko Kontaktne točke Slovenskega inštituta za standardizacijo. SIST prav tako lahko posreduje pri nabavi standardov iz posameznih držav. Naročila sprejema prodaja SIST, tel. 01/478 30 64, faks. 01/478 30 97, e-pošta: prodaja@sist.si.
Predpisi glede etiketiranja in pakiranja
Švicarska politika glede pakiranja je usmerjena v zmanjševanje vplivov embalaže na okolje, kolikor je mogoče, v svojem celotnem življenjskem ciklusu, od proizvodnje do odlaganja. Za dosego tega cilja se ocenjuje življenjski cikel obstoječih alternativnih vrst embalaže. Na splošno se uporablja lahka embalaža, ki je primerna za recikliranje oz. je nenevarna za odlaganje skupaj s trdnimi komunalnimi odpadki.
Ker Švica ni članica Evropske unije, direktiva o embalaži in odpadni embalaži EU ni zavezujoča za Švico. Švica na zvezni ravni nima zakonodaje v zvezi z embalažo, vendar pa je vlada zavezana k usklajevanju predpisov s predpisi EU, da bi olajšali nemoteno izmenjavo blaga. Pakiranje je urejeno na kantonalni in občinski ravni.
Napisi na etiketah morajo biti v enem od uradnih jezikov (nemščina, francoščina in italijanščina) in v skladu s predpisi in Zakonom o oglaševanju, zdravju in ekološki varnosti embalaže. Navedeno mora biti ime proizvajalca, poreklo, sedež, osnovne sestavine in njihov delež, posebni dodatki in konzervansi, nevarne snovi, rok uporabe in datum proizvodnje ter teža izdelka neto in bruto. Močan vpliv pri zahtevah o izdelkih in njihovem pakiranju imajo posamezni karteli. Velika pozornost pri embalaži je posvečena ekološkemu vidiku in varstvu okolja.
Najstrožji so seveda predpisi o označevanju in deklariranju prehrambenih proizvodov. Kot generalno pravilo se Švica prilagaja metodi pozitivne liste za prehrambene proizvode, aditive in konzervanse. Pomeni, da so dovoljeni le tisti, ki se pojavljajo v teh listah. Nedovoljene sestavine prehrambenih proizvodov so s pravili prepovedane, vendar je zanje mogoče vložiti posebno presojo pri federalni oblasti.
Genetsko modificirani organizmi (GMO) morajo biti potrjeni pri federalnem uradu za zdravje v skladu s predpisanimi postopki, ki so predpisani (SR 817.021.35).
Uvoz mesa in mesnih izdelkov je pod nadzorom Federalne veterinarske uprave. Šele ko je meso že uvoženo nad njim prevzame kontrolo urad za zdravje. Standard označevanja prehrambenih proizvodov je predpisan na federalnem nivoju, samo testiranje in uvajanje pa na kantonalnem nivoju. Federalni urad za zdravje – oddelek odobritev je odgovoren za presojo in dovoljenje novih sestavin prehrambenih proizvodov in novih proizvodov nasploh.
Terapevtske lastnosti izdelkov se morajo potrditi s strani IKS – Mednarodne Agencije za zdravila.
Švica ima zelo stroge poglede na posebne oznake, kot na primer trditve o zdravi hrani. Posebno označevanje in oglaševanje naravnih proizvodov ni dovoljeno. Na primer: Trditev na rastlinskem olju – »brez holesterola« ali »brez maščobe« na brezalkoholnih pijačah.
V rubriki koristni naslovi za izvoznike so navedeni vsi naslovi, kjer dobite informacije o regulativi.
Vir: www.eiatrack.org.
Patenti in blagovne znamke
Švica je podpisnica večine konvencij o zaščiti intelektualne lastnine, avtorskih pravicah in izumih, kot so Londonska, Madridska Stockholmska, Budimpeštandska in Washingtonska konvencija.
Več informacij glede intelektualne lastnine, zakonodaje, pravnih in ekonomskih vidikih zaščite, blagovnih znamkah ter avtorskih pravicah lahko poiščete na spletni strani švicarskega urada za intelektualno lastnino.
Vse informacije o postopku registracije in trenutno registriranih:
- blagovnih znamkah
- patentih
- design-ih
- certifikatih
- topografijah
lahko dobite na spletnih straneh www.swissreg.ch in www.ige.ch, kjer so tudi objavljene publikacije o obstoječih patentih od leta 1996 dalje.
Objavljene publikacije trgovinskega združenja o obstoječih blagovnih znamkah , ki so razvrščene po letu izdaje in številki publikacije, dobite na spletni strani www.shab.ch.
Viri:
www.fita.org.
Nadzor uvoza
Švica ima zelo strogo politiko glede uvoza kmetijskih biotehnoloških proizvodov. Za uvoz je potreben dolgotrajen proces odobritve. Kvote obstajajo za določene izdelke, predvsem za živila, kar pa se spreminja iz leta v leto, glede na velikost žetve, zalog in tržnih potreb. Te kvote se dodelijo le uvoznikom s sedežem v Švici, ki potrebujejo tudi uvozna dovoljenja. Uvozna dovoljenja se zahtevajo tudi za nekatere proizvode, za katere ne veljajo kvote, a so podvrženi posebnim predpisom. Gre za proizvode, ki so povezani z javnim zdravjem, zdravstvenim varstvom rastlin, veterinarsko dejavnostjo ter za nekatere tekstilne izdelke.
Posebno poglavje predstavljajo živali, rastline ter. vsi prehrambeni izdelki. Pravila uvoza oz. izvoza živali, rastlin oz. iz njih pripravljenih izdelkov so izredno stroga. S tem želijo predvsem zaščititi svoje državljane pred s hrano prenosljivimi boleznimi.
Za te vrste izdelkov obstaja posebna lista držav iz katerih je izvoz oz. uvoz v Švico sploh mogoč. Omenjeni seznam- register držav najdete na spletni strani http://www.bvet.admin.ch.
Pri omenjenih izdelkih je ob izvozu oz. uvozu nujno potreben veterinarsko-sanitarni pregled, za kar potrebujemo t.i. Veterinarski certifikat, ki ga podpiše krajevno pristojni veterinar. Ker so za različne vrste živali in živil potrebni različni veterinarski certifikati, lahko primerke le-teh prav tako najdete na zgoraj omenjeni spletni strani oz. pri Veterinarski upravi RS.
V kolikor želite izvažati v Švico in ne poznate tamkajšnjih pravil oz. postopkov pri uvozu, lahko te informacije najdete na spletni strani www.transporte.ch, kjer lahko najdete informacije o carinskih posrednikih in špediterjih. Dobili boste njihove naslove in ponudbo glede storitev, ki jih opravljajo.Hkrati vam lahko nudijo tudi konkretne informacije na vaša vprašanja vezana na uvozne pogoje.
Več informacij:
Viri: