Spoznaj državo
| - izberi - |
| Vse države |
| Albanija |
| Alžirija |
| Argentina |
| Avstrija |
| Belgija |
| Belorusija |
| Bolgarija |
| Bosna in Hercegovina |
| Brazilija |
| Češka |
| Črna gora |
| Danska |
| Egipt |
| Estonija |
| Finska |
| Francija |
| Grčija |
| Hrvaška |
| Indija |
| Iran |
| Irska |
| Italija |
| Izrael |
| Japonska |
| Južna Koreja |
| Južnoafriška republika |
| Kanada |
| Kitajska |
| Kosovo |
| Latvija |
| Libija |
| Litva |
| Madžarska |
| Makedonija |
| Mehika |
| Nemčija |
| Nizozemska |
| Poljska |
| Portugalska |
| Romunija |
| Rusija |
| Slovaška |
| Srbija |
| Španija |
| Švedska |
| Švica |
| Turčija |
| Ukrajina |
| Velika Britanija |
| ZDA |
| Združeni arabski emirati |
|
|
| |
|
|
 | Loading… |
Vas zanimajo aktualne informacije o poslovnem okolju katere izmed 51-ih izbranih držav?
Napredno iskanje
Pregled gospodarskih gibanj
BDP, gospodarska rast in struktura potrošnje
V letu 2009 je tudi Švico prizadela svetovna finančna in gospodarska kriza. BDP se je zmanjšal za -1,9 % v letu 2009 in je znašal 354,2 mlrd EUR. V letu 2010 se je država že izkopala iz recesije ter dosegla 2,6 % rast BDP. EIU napoveduje v letu 2011 rast BDP za 1,6 %, v letu 2012 za 1 %, ter povečanje na 1,5 % v letu 2013.
Rast zasebne potrošnje se je v letu 2010 povečala za 1,7 %. V letu 2011 in 2012 naj bi se rast povečala za 1,2 %, v letu 2013 pa napovedujejo 1,3 % rast.
Javna potrošnja je v letu 2010 prvič upadla za 1,6 %. V letu 2011 naj bi malenkostno zrasla za 0,6 %, ter v letu 2012 za 0,3 %. V letu 2013 naj bi javna potrošnja upadla za 0,1 %.
Investicijska potrošnja se je v letu 2010 zvečala za 4,6 %. Za leto 2011 napovedujejo 3,8 % rast, v letu 2012 1 % in v letu 2013 1,7 % rast investicij.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Gospodarska politika vlade
Največje banke v državi so zaradi gospodarske krize utrpele znatne izgube v letih 2008 in 2009. Na Švico so pritiskale posamezne sosednje države, EU, ZDA in mednarodne organizacije, naj spremeni zakonodajo glede varovanja bančnih tajnosti. Vlada se je prilagodila zahtevam OECD glede predpisov o administrativni pomoči, davkov in davčnih utaj. Vlada je obnovila sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja s številnimi državami, vključno z ZDA, da bi vpeljali OECD standard. Strukturne spremembe v bančnem sektorju so velik srednjeročni izziv švicarske vlade.
Priložnost za uvedbo novih gospodarskih reform bo verjetno dobila šele nova vlada bo volitvah v oktobru 2011. Te bodo po vsej verjetnosti usmerjene na izboljšanje poslovnega okolja in povečanje konkurenčnosti. Reforma bančnega in davčnega sistema, v pogajanjih z mednarodnimi partnerji, bo še naprej prioriteta vlade. Nova vlada se bo morala ukvarjati tudi z načrtovano liberalizacijo trga električne energije, ter s strmim naraščanjem stroškov za zdravstveno varstvo.
Stopnja brezposelnosti je v letu 2010 znašala 3,9 %. Na podobnem nivoju naj bi ostala tudi v prihodnjih letih, torej med 3 in 4 %.
V letu 2009 so imeli v Švici deflacijo v višini -0,5 %. V 2010 pa je inflacija znašala 0,7 %. EIU napoveduje v letu 2011 in 2012 0,5 % stopnjo inflacije, v letu 2013 pa 1,2 %.
Švica nima uradno predpisane minimalne plače, je pa v kolektivnih pogodbah večinoma določena minimalna plača med 1.647 in 3.145 EUR bruto. Povprečna mesečna bruto plača je bila v letu 2009 3.720,3 EUR bruto.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011; Dialog NewsRoom, september 2011.