Gre za dogovor o vzpostavitvi treh evropskih organov za nadzor bančništva, zavarovalništva in trga vrednostnih papirjev ter za vzpostavitev evropskega odbora za sistemska tveganja v finančnem sistemu pod okriljem Evropske centralne banke.

Povod za ukrepanje za okrepitev finančnega nadzora je bila svetovna finančna kriza, ki je izbruhnila konec leta 2008, nato pa je potrebo po novih odločnih dejanjih na tem področju še okrepila grška dolžniška kriza, ki je sprožila najhujšo krizo v območju evra doslej.

Dogovor, dosežen v okviru triloga Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta, morajo sedaj formalno potrditi še finančni ministri unije, ki se sestanejo v začetku prihodnjega tedna, in parlament, ki bo to predvidoma storil na plenarnem zasedanju konec septembra.

EU si je zastavila cilj, da bo nova pravila glede finančnega nadzora uveljavila s 1. januarjem prihodnje leto. Evropski parlament je pred počitnicami glasovanje o svežnju za finančni nadzor preložil na september in v tem času je bilo ključno najti kompromis, sicer je grozila zamuda.

Barnier je danes še pojasnil, da bo v prihodnjih dneh predstavil tudi zakonodajne predloge za ureditev finančnih derivatov - finančnih instrumentov, ki nimajo nobene lastne vrednosti, temveč je njihova vrednost izpeljana iz nečesa drugega, ter prodaj brez kritja državnih obveznic članic območja evra (naked short selling).

Evropska komisija je predloge za ureditev finančnega nadzora predstavila septembra lani. Podrobnosti današnjega dogovora sicer niso znane, a Barnier je "pozdravil dejstvo, da je raven ambicije v izvornem predlogu komisije ohranjena".