Kot je uvodoma na konferenci, ki je organizirana v okviru obiska predsednika Danila Türka na Finskem, povedal predsednik finskega združenja za spodbujanje internacionalizacije finskih podjetij Finpro Kari Häyrinen, imata državi veliko podobnosti. Obe sta namreč zaradi majhnega domačega trga močno izvozno usmerjeni, obe sta tudi usmerjeni v proizvode z visoko dodano vrednostjo.

Državi sta po vstopu Slovenije v EU stalno povečevali medsebojno trgovino, nato pa je jeseni 2008 izbruhnila svetovna finančna in gospodarska kriza. Ker sta obe državi močno izvozno usmerjeni, sta v letu 2009 doživeli podoben, okrog sedem- do osemodstoten padec bruto domačega proizvoda.

Da bi izšli iz krize, obe intenzivno iščeta nove poslovne partnerje in vezi, tudi s pomočjo gospodarskih delegacij ob državniških obiskih. Podobnosti se pri tem ne končajo. Tako Finska kot Slovenija imata evro, tako ena kot druga se nahajata na mejah EU, je dodal finski minister za zunanjo trgovino in razvojno pomoč Paavo Vayrynen.

Finska ob tem poudarja strateško lego, zaradi katere lahko služi kot odskočna deska za ruski, baltski in tudi azijski trg. Slovenija po drugi strani poudarja, da je odlična točka za vstop na trge na območju nekdanje Jugoslavije.

Razvoj Finske sicer temelji na zahtevnih naravnih pogojih, ki vladajo na tem območju, je pojasnil Vayrynen. Na račun dejstva, da nima veliko naravnih virov, na primer nafte, se je usmerila v razvoj čim večje energijske učinkovitosti. Na račun občutljivosti gozdov in jezer daje velik poudarek okoljskim tehnologijam in obnovljivim virom energije, zaradi velikih razdalj pa je močno razvila tudi telekomunikacije, o čemer priča finska Nokia, vodilni svetovni proizvajalec mobilnih telefonov.

Vse to Finska, ki sodi med vodilne države na svetu z vidika vlaganj v raziskave in razvoj ter inovacije, zdaj s pridom izkorišča za gospodarski razvoj.

Predsednik Türk pa je poudaril, da se je Slovenija šele s prihodom svetovne krize zares zavedla, da je močna izvozna usmerjenost ne samo vir gospodarske moči, ampak v določeni meri predstavlja tudi šibkost v smislu večje izpostavljenosti svetovnim krizam. Slovenija sicer zaradi tega ne bo zmanjševala izvozne usmerjenosti, poudarja Türk, bo pa iskala nove poslovne vezi tako v Evropi kot zunaj nje. Temu služijo tudi gospodarske delegacije ob državniških obiskih v tujini, kot je tokratni na Finskem.

Türk vidi možnosti za krepitev finsko-slovenskega sodelovanja med drugim na področju informacijskih tehnologij, gozdarstva in turizma. Meni tudi, da bi se Slovenija in Finska lahko lotili dolgoročnih skupnih projektov, povezanih s tretjimi trgi.

Vodja sektorja za tuje neposredne investicije, internacionalizacijo in predstavništva slovenskega gospodarstva v tujini pri javni agenciji za podjetništvo in tuje investicije Zoran Stamatovski je kot prednosti Slovenije izpostavil kakovostno delovno silo, dobro infrastrukturo, visoko kakovost življenja in dober dostop do trgov na Zahodnem Balkanu in v Srednji Evropi.

Nekaj manj kot 30 predstavnikov slovenskih podjetij, med katerimi so npr. Krka, Nova Kreditna banka Maribor, EFT Group, se bo po uvodnih nagovorih in predstavitvah odpravilo na dvostranska srečanja s predstavniki finskih podjetij. Zvečer se bodo slovenski podjetniki še posebej srečali s predsednikom Türkom, v sredo pa se bodo z njim odpravili še na uradni obisk v Litvo.

Blagovna menjava med Slovenijo in Finsko je pred gospodarsko krizo, ki je izbruhnila v letu 2008, vztrajno naraščala, nato pa od januarja do oktobra lani padla za skoraj 30 odstotkov in je znašala 98 milijonov evrov. Slovenija je v desetih mesecih lani na Finsko izvozila za 43 milijonov evrov, uvozila pa za 55 milijonov evrov.