Luksemburški premier je po pisanju nemške tiskovne agencije
dpa zatrdil, da morebitna ustanovitev evropskega denarnega sklada, za
katero se je konec tedna zavzel nemški finančni minister Wolfgang
Schaüble, ne bi smela biti povabilo državam z evrom, da se preprosto
zleknejo v naslonjaču in popolnoma popustijo pri lastnih javnofinančnih
naporih".
Merklova pa je po pisanju francoske tiskovne agencije
AFP dejala, da bi tak sklad, če bo ugledal luč sveta, moral vsebovati
tudi okrepljen mehanizem sankcij za tiste države, ki se ne držijo pakta o
stabilnosti in rasti. "Nihče ne bi smel misliti, da bi se s tem
ponudila možnost za tiste države, ki se ne držijo omejitev iz pakta o
stabilnosti in rasti," jo je dopolnil Juncker.
Nemška kanclerka
je prepričana, da bi se morale v tem primeru sankcije krepiti progresivno
z višino presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Trenutni sistem
sankcij oz. denarnih kazni za države z evrom, ki presegajo zgornje
omejitve pakta, ko gre za javnofinančni primanjkljaj in dolg, namreč
obstajajo le v črki in v praksi še niso bile uporabljene.
Po
pisanju nemških medijev naj bi v Berlinu razmišljali o sankcijah, kot so
zamrznitev določenih izplačil sredstev EU ali začasno odpravo
glasovalnih pravic na zasedanjih Sveta ministrov.
Merklova je
prepričana, da tovrsten sklad ne bi smel biti le ukrep za gašenje
trenutne grške javnofinančne krize, ampak orodje za prihodnost, saj mora
biti denarna unija, kot je območje evra, sposobna ukrepati v podobnih
primerih. Merklova meni, da bi tak sklad moral biti ukrep postopnega
razvoja institucij EU in območja evra in tako del učnega
procesa.
Skupaj z Junckerjem sta se zavzela tudi za večje revizijske
pristojnosti evropskega statističnega urada Eurostat pri obdelavi
javnofinančnih podatkov držav evrskega območja, s čimer naj bi
preprečili podobne poneverbe podatkov, ki si jih je privoščila Grčija.
Merkova je samokritično obžalovala, da je Nemčija leta 2005 podoben
predlog Evropske komisije zavrnila.
Tako nemška kanclerka kot
luksemburški premier sta Evropsko komisijo tudi pozvala, naj sprejme
odločne ukrepe v boju proti špekulacijam, s katerim finančni trgi skozi
opcije in izmenjave posojilnega tveganja stavijo na padanje vrednosti evra
in bankrot grških javnih financ. "Gre za pomembno sporočilo politike
trgom, da špekulanti nimajo možnosti," je prepričana Merklova.