Kajzer se tako v zadnjih mesecih trudi prepričati finsko monopolno podjetje Alko, ki obvladuje maloprodajo alkohola na finskem trgu, da bi v svojo nabavno verigo v večji meri vključilo slovenske vinarje. "Moram reči, da se že kažejo prvi rezultati," je dejal za STA ob robu obiska predsednika Danila Türka z gospodarsko delegacijo na Finskem in v Litvi.

Poleg tega veleposlaništvo za vsa protokolarna darila daje tipične prehrambene izdelke slovenskih proizvajalcev. Za novo leto so na primer delili bučno olje, ki ga proizvaja Tovarna olja Gea, v okviru tokratnega obiska pa med drugim steklenice vina nekaterih slovenskih vinarjev. Glede slednjih si Kajzer sicer želi, da bi bilo bolj povezani, saj bi tako lažje uspeli.

Priložnosti za okrepitev že zdaj dobro razvijajočih se odnosov med državama vidi veleposlanik tudi na področju gozdarstva. Finska in Slovenija sta si namreč podobni po zelo visokem deležu pokritosti z gozdovi, Finska pa je na področju izkoriščanja tega naravnega bogastva storila velik napredek.

Kajzer ob vsem tem poudarja, da so slovenska podjetja premalo fizično prisotna na finskem trgu. Če bi bila dovolj, bi po njegovih besedah lahko dosegla veliko več.

Da Slovenija ni dovolj prepoznavna v tej skandinavski državi, je za STA poudaril tudi član uprave Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Andrej Plos, ki je v Helsinkih prisoten kot član gospodarske delegacije ob predsednikovem državniškem obisku. Zato bi bilo po njegovih besedah potrebno več storiti v smeri povečanja prepoznavnosti Slovenije.

NKBM se je sicer odločila za udeležbo v gospodarski delegaciji na Finsko in v Litvo, ker se želi seznaniti s tem, s kakšno strategijo Finska uresničuje svoje vizije. Poleg tega želi ta druga največja slovenska banka izvedeti, kaj stranke želijo početi na finskem oz. na kakšen način jih lahko spremlja NKBM. Tretji cilj udeležbe pa je ta, da morebitnim finskim strankam ponudijo tudi kakšen finančni servis.

Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös pa je za STA izrazil pričakovanje, da bo tokratni obisk zagotovo prinesel rezultate. "Najmanj, kar bo prinesel, bo utrditev obstoječih sodelovanj, stikov in vzajemnega spoštovanja, ki ga lahko zaznamo med obema državama," je dejal.

Povedal je še, da se je v okviru obiska na Finskem, ki slovi kot ena vodilnih držav na področju vlaganj v raziskave in razvoj, s finskimi sogovorniki pogovarjal med drugim o novi razvojni strategiji EU za rast do leta 2020.

Pogovarjal se je tudi o sodelovanju v evropskih raziskovalnih programih in reformi visokega šolstva. Kot je pojasnil v zvezi s slednjim, Slovenija začenja z razpravo o novem nacionalnem programu za visoko šolstvo, Finci pa so v tej smeri že opravili nekaj korakov.

"Finci so bili soočeni s tistim, s čemer nam je grozil aktualni nacionalni program, to je množico univerz. Zdaj jih krčijo, koncentrirajo vse zmogljivosti, ki jih imajo, v manjše število univerz," je pojasnil in dodal, da je reforma potrebna, če se želi na univerzah ohraniti ustrezno raziskovalno odličnost.

Predsednik Türk bo sicer danes končal državniški obisk na Finskem ter se nato skupaj s spremljajočo gospodarsko delegacijo odpravil še na uradni obisk v Litvo, kjer se bo mudil do četrtka popoldne. V Vilniusu se med drugim sestal s tamkajšnjo predsednico Dalio Grybauskaite ter se udeležil litovsko-slovenskega poslovnega foruma.