Poleg Binderja so se za položaj predsednika GZS potegovali še
Andrej Mate, Vasilij Prešern in Boštjan Šifrar.
Binder je v
programu dela opozoril, da je svetovna gospodarska kriza prizadela tudi
Slovenijo. Vlada je sicer pripravila izhodno strategijo, vendar jo izvaja
prepočasi in premalo odločno, pri tem pa dodatno bremeni gospodarstvo, je
prepričan. Kot predsednik GZS si bo med drugim prizadeval za izboljšanje
likvidnosti in razbremenitev gospodarstva ter internacionalizacijo podjetij
in prehod v družbo inovacij.
Ključne težave, s katerimi se sooča
slovensko gospodarstvo, vidi v nelikvidnosti, padajoči konkurenčnosti in
obremenjenosti - bodisi zaradi davkov bodisi prispevkov. "Borba bo
šla najmanj v smeri nepovečevanja teh obremenitev, davkov in prispevkov
ter po drugi strani v smeri dogovora, na kakšen način in s kakim tempom
zmanjševati to obremenjenost," je dejal v izjavi za medije po koncu
skupščine.
Binder se zavzema tudi za to, da bi imela GZS v Bruslju
in na za Slovenijo pomembnih in atraktivnih trgih svoje predstavnike.
"Predvsem tam, kjer se odpirajo nove možnosti, mislim, da bi bilo
smiselno imeti in financirati te posameznike, ki bi bili pod našim
nadzorom in bi neposredno odgovarjali nam članom," je
pojasnil.
Binder se bo čim prej sestal z ministrico za gospodarstvo
Darjo Radić, ji predstavil svoj pogled na težave v gospodarstvu ter
"se poskušal dogovoriti, kako v partnerskem odnosu z vlado
razreševati to problematiko". "Tudi država je zainteresirana za
zdravo gospodarstvo," je dejal.
Novi predsednik zbornice, ki je
tudi član Ekonomsko-socialnega sveta, se bo zavzemal za dialog s
socialnimi partnerji. "Moj prvi cilj je bil vedno delovati na način,
da ne prihaja do 'štrajkov', in upam, da mi bo tudi v tej funkciji uspelo
pripomoči k temu, da bomo te konflikte razreševali na miren način,"
je povedal.
Binder bo funkcijo predsednika GZS opravljal do izteka
štiriletnega mandata sedanje skupščine GZS in konstituiranja nove, torej
najdlje do 29. maja 2011. Po preteku mandata je lahko ponovno izvoljen za
predsednika GZS. Novi predsednik se zaveda, da v tem kratkem času ne more
rešiti vseh težav, "možno pa je vsaj pripraviti določene nastavke
za reševanje akutnih problemov, nekaj pa se morda da urediti tudi v
krajšem času", je prepričan.
Binder se je sicer rodil 29. 2.
1956 v Trbovljah. Leta 1980 je diplomiral na ljubljanski fakulteti za
elektrotehniko, nato pa magistriral na mariborski ekonomsko-poslovni
fakulteti. Kot je dejal, ni član niti simpatizer nobene politične
stranke.
Leta 1980 se je zaposlil v Steklarni Hrastnik, kjer je
postal leta 1992 generalni direktor. To podjetje je vodil vse do konca leta
2005. Leta 2006 se je odločil za samostojno podjetniško pot, leta 2008 pa
je prevzel vodenje lastnega podjetja Sinet, ki ga danes vodi kot
direktor.
Pavček, ki je funkcijo predsednika zbornice nastopil maja
2007, je s položaja odstopil 14. julija. Takrat je pojasnil, da je to
storil iz osebnih razlogov in da odstopu ni botroval poziv upravnega odbora
Združenja kemijske industrije pri GZS. Ta mu je očital, da podjetja iz
skupine Viator&Vektor, ki jo vodi Pavček, ne plačujejo članarine
GZS. Pavčka na današnji skupščini ni bilo.
Udeleženci
skupščine so danes sicer spregovorili tudi o aktualnih razmerah in
protikriznih ukrepih nemškega gospodarstva. Nemški veleposlanik v
Sloveniji Werner Burkart je ob tem slikovito dejal, da doživlja nemško
gospodarstvo trenutno stabilno sončno vreme, in spomnil, da je Nemčija v
drugem letošnjem četrtletju na ravni trimesečja beležila 2,2-odstotno
gospodarsko rast, kar je največ v zadnjih 20 letih. Razmere so še posebej
dobre v avtomobilskem sektorju, kar je po oceni Burkarta pomembna novica
tudi za slovensko gospodarstvo.
Razlogi za uspeh največjega
evropskega gospodarstva po oceni Burkarta ležijo v izvozu, ki ga spodbuja
večje povpraševanje v Aziji, predvsem na Kitajskem, izboljšalo pa se je
tudi domače povpraševanje, saj so potrošniki znova pridobili
zaupanje.
Nemško gospodarstvo bi lahko v celotnem letu doseglo
triodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), javnofinančni
primanjkljaj pa naj bi ostal pod petimi odstotki BDP, je povedel Burkart.
Ob tem je opozoril, da kljub dobrim novicam ne smemo pozabiti, da je
nemško gospodarstvo doslej nadoknadilo le 60 odstotkov izgube, ki jo je
beležilo v času gospodarske krize, kar pomeni, da še ni doseglo ravni iz
predkrizih časov. "Stanje v ekonomiji je dobro, vendar ne tako, kot
je bilo," je opozoril.