Premier je priznal, da je med diplomati tudi danes odmevala
njegova izjava, da je slovenskih diplomatov za tretjino preveč, ki jo je
pred časom dal za časnik Finance. "Naj ostane ta izjava kot povod za
to, da razmišljamo o modernizaciji diplomatskega servisa," je
poudaril in dodal, da nihče ne more nasprotovati ugotovitvi, da se skozi
čas spreminjajo tudi potrebe diplomatskega servisiranja državnih
interesov.
Po Pahorjevem mnenju si Slovenija spričo svoje majhnosti
ne more privoščiti toliko diplomatsko-konzularnih predstavništev, kot bi
si jih želela, in mora poiskati druge načine za dosego enakega rezultata.
"Jaz tukaj vidim business centre, vidim veleposlanike, ki imajo sedež
v Sloveniji in so akreditirani v tretjih državah, vidim nešteto drugih
možnosti, ki nam zmanjšujejo stroške rezidenčnih ambasad, ki morda
vendarle sem in tja kje niso nujne," je pojasnil. Poudaril je, da
ministru in njegovim sodelavcem zaupa, da bodo našli prave
rešitve.
Povedal je še, da je zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju
in diplomatom danes zatrdil, da bo na njihovi strani, ko se bodo trudili po
20 letih postaviti na noge sodoben, učinkovit in finančno vzdržen
aparat.
Spomnil je, da so si pri vzpostavljanju diplomatske mreže
pred 20 leti zastavili za cilj, da Slovenija ne bo imela več kot 20
diplomatskih predstavništev v tujini. "Zdaj jih imamo 54 in
več," je dejal. "Verjetno jih potrebujemo. Vendar jih
potrebujemo zato, da bodo uspešno vršila svoje cilje, ki se iz klasičnih
politično-diplomatskih funkcij premikajo v gospodarske," je dodal. Po
njegovem je zdaj vprašanje, kako finančno vzdržno storiti ta premik, da
bi obdržali najboljše kadre in dosegali najboljše rezultate.
Po
navedbah predsednika vlade bi morala Slovenija kot sodobna država
premisliti svojo diplomatsko navzočnost v spremenjenem svetu, jo
globalizirati in razumeti, da jo globalizira z glavnim političnim ciljem,
da je sponzor slovenskega gospodarstva v globaliziranem svetu.
Pahor
je izpostavil, da potrebujemo tri stvari. Prva so politična prijateljstva
vsepovsod po svetu, tudi v državah, ki jim doslej nismo posvečali
tolikšne pozornosti, kot so t.i. hitro rastoče države. Okrepiti moramo
tudi politično in gospodarsko navzočnost v jugovzhodni Evropi, kjer lahko
Slovenija okrepi svoj prestiž in poveča svojo moč. Kot tretjo pa je
omenil navezavo na države, ki so gonilna sila v Evropi.
Žbogar je
dodal, da je v internem pogovoru danes nekdo omenil primerjavo, da je
slovenska diplomacija tako kot ameriški računalniški gigant Apple
nastala v garaži in se potem razvijala. Če se želimo primerjati z
Applom, slovenska diplomacija po besedah rabi neko novo izdajo, 2.0. in
morda bo priložnost za to prihodnje leto, ko bo Slovenija praznovala
20-letnico.