Kot pojasnjujejo v službi vlade za razvoj in evropske zadeve,
gre za zbirnik ukrepov ministrstev, za katere menijo, da lahko v okviru
sprejetih proračunov najbolj prispevajo k premagovanju krize in oživitvi
gospodarstva.
Ministrstva so s tem pokazala, s katerimi sprejetimi
programi, ukrepi in projekti že lahko podprejo cilje iz izhodne
strategije, pravijo v omenjeni službi vlade in dodajajo, da priloga ne
pomeni neposrednega ovrednotenja ukrepov iz izhodne
strategije.
Zbirnik pa navaja ukrepe po posameznih resorjih, pri
čemer poleg navedbe posamičnega ukrepa dodaja še njegov namen oziroma
cilj in finančni učinek.
Za gospodarsko razvojno infrastrukturo,
enega od predlaganih ukrepov pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, je
navedeno, da bo zanj namenjeno 80 milijonov evrov, pri čemer se vrednost
instrumentov lahko tudi poveča v odvisnosti od - preko javnega poziva -
identificiranih projektov.
Med ukrepi ministrstva za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo so med drugim navedene investicije v raziskovalno
infrastrukturo, za katere naj bi bilo letno namenjenih od 10 do 12
milijonov evrov letno. Za izgradnjo in investicijsko vzdrževanje
infrastrukture na področju visokega šolstva pa je npr. za letos
načrtovanih 30,6 milijona evrov vlaganj.
Ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve v okviru zakona o delnem povračilu nadomestila
plače, ki se je začel izvajati lani in se izteče letos, za letos
predvideva finančni učinek v višini 41,6 milijona
evrov.
Ministrstvo za zdravje je med ukrepe zapisalo ukrepe za
zagotovitev finančne vzdržnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa
tudi nova zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter o
zdravstveni dejavnosti.
Prometno ministrstvo ima v načrtu razvoj
železniškega sistema, okoljsko ministrstvo med drugim gradnji in
investicijsko vzdrževanje vodne infrastrukture, ministrstvo za javno
upravo zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju in tako naprej po
posameznih sektorjih. Celoten zbirnik je na voljo kot datoteka na spletni
strani http://kr-og.sta.si/.
Slovenska
izhodna strategija 2010-2013, ki jo je vlada sprejela v četrtek, je sicer
zasnovana kot kombinacija ukrepov ekonomske politike, strukturnih sprememb
in institucionalnih prilagoditev.
Z njo želi vlada spodbuditi
gospodarsko aktivnost, zagotoviti postopno odpravo makroekonomskih
neravnovesij in ob upoštevanju socialnih in okoljskih vidikov razvoja
omogočiti postopno povečevanje gospodarske rasti.
Ena ključnih
nalog strategije je zagotoviti skladnost kratkoročnih protikriznih ukrepov
s cilji dolgoročnih strukturnih sprememb. S tem naj bi vlada preko
spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti zagotovila prehod v
konkurenčno, socialno in okoljsko odgovorno, na znanju temelječe
gospodarstvo, ter posledično omogočila dvig kakovosti življenja.
Na arhiv