Radićeva pričakuje, da bo odziv na razpis, ki je odprt do
sredine novembra letos, dober. Meni tudi, da bi les morali izkoriščati
bolje kot doslej in ustvarjati izdelke z višjo dodano vrednostjo s
surovinami, ki jih imamo doma.
Cilj resornega ministrstva je, da se
les, ki ga dobimo v domačem okolju, v istem okolju tudi predela v
proizvode z višjo dodano vrednostjo. Ministrica je tudi napovedala novo
industrijsko politiko, ki bo petim panogam - te še niso določene-
namenila še posebno pozornost in finančna sredstva.
Vodja Slovenske
gozdno-lesne tehnološke platforme Franc Pohleven je dejal, da se sodoben
svet sooča s toplogrednimi plini, s katerimi se človeštvo doslej še ni
srečalo. Rešitev problema pa vidi v zmanjšanju porabe fosilnih goriv z
zmanjšanjem porabe elektrike.
Pojasnil je, da en kubični meter lesa
skladišči dve toni ogljikovega dioksida ter da imamo v Sloveniji 400
milijonov kubičnih metrov lesnih zalog. Prepričan je, da bi na gozdnatih
področjih morali vzpostaviti centre za predelavo lesa, ostanke sečnje in
predelave lesa pa uporabiti za proizvodnjo energije. Na ta način bi
ustvarili tudi nova delovna mesta, zmanjšale bi se dnevne migracije.
"Les moramo opredeliti kot nacionalno strateško dobrino in celovito
podpreti lesnopredelovalno industrijo, ki bi temeljila na domači surovini
in nizki porabi energije," je sklenil Pohleven.
Skupina
gozdarskih podjetij je na slovensko vlado naslovila pismo, v katerem
opozarja, da gozdarska podjetja pričakujejo ureditev problematike
gospodarjenja z državnimi koncesijskimi gozdovi. Država je namreč 15
podjetjem - koncesionarjem omogočila kupovanje lesa po štirikrat nižjih
cenah od tistih, ki veljajo na trgu ter s tem ustvarila pogoje nelojalne
konkurence. Gospodarska panoga naj bi bila v celoti v rokah koncesionarjev,
ki od države kupujejo les po ceni okoli sedem evrov za kubični meter in
ga neobdelanega izvažajo v sosednje države.
Zato gozdarska podjetja
pozivajo vlado, da zagotovi prodajo vsega državnega lesa preko javnega
razpisa še pred izvedenim posekom. Na ta način bi država med drugim
pridobila dodatnih 24 milijonov evrov prihodkov letno, menijo v skupini
gozdarskih podjetij.