"Slovenija in Hrvaška sta začeli proces, ki naj bi
okrepil vezi in razumevanje med državami Zahodnega Balkana, med katerimi
se številne intenzivno gibajo v smeri EU," je na novinarski
konferenci po srečanju s finsko predsednico dejal Türk.
Ob tem je
poudaril, da gre za začetek procesa, za njegovo kakovost pa je ključnega
pomena to, da se države Zahodnega Balkana srečajo na lastno pobudo
srečajo in s svojo energijo. Na vprašanje, kakšna bo uspešnost
konference, pa je dejal, da je za odgovor na to potrebno še
počakati.
Finska po besedah Halonenove pozdravlja vsak trud, ki ga
naredijo države Zahodnega Balkana same, in podpira vstop vseh držav z
območja nekdanje Jugoslavije v EU, čim bodo izpolnjevale vse
kriterije.
Zelo konstruktivna slovenska vloga na tem območju v
preteklosti bo uporabna tudi v prihodnosti, je še dejala in izrazila
upanje, da bodo slovenske aktivnosti na tem področju doživele
dobrodošlico tudi s strani drugih.
Predsednica Finske je sicer
mnenja, da imata državi odlične odnose, tokratni obisk Türka pa naj bi
prispeval še k dodatnemu izboljšanju ugleda Finske v Sloveniji in
obratno.
Türk je s finsko kolegico spregovoril tudi o globalnih
vprašanjih, med drugim o reformi Združenih narodov in razmerah v
Afganistanu. Poleg tega sta se dotaknila evropskih tem - ob že omenjenem
Zahodnem Balkanu tudi uveljavljanja Lizbonske pogodbe in nove razvojne
strategije EU za rast do leta 2020.
Türk je ob tem poudaril, da je
Halonenova eden vodilnih glasov v EU za napredne zamisli - napredne v
smislu premikanja EU naprej in v smislu, da se jasno poudari, da je EU
sestavljena iz 27 držav članic in da morajo biti slišani vsi
glasovi.
Pri pogovoru o razvoju EU sta sogovornika poudarila pomen
koncepta razvoja, ki je hkrati pameten, trajnosten in vključujoč. To po
Türkovih besedah pomeni razvoj, ki temelji na raziskavah in novih
tehnologijah, ki je trajnosten z vidika okolja in kakovosti življenja in
ki hkrati upošteva socialna vprašanja.
Türk je še dodal, da mora
EU delovati tudi na globalni ravni in pri tem govoriti kolikor je mogoče z
enim glasom ter imeti definirane prioritete. Obenem mora biti aktivna v
zvezi z različnimi kriznimi razmerami, je menil Türk.
Slovenski
predsednik je razvoj dvostranskega sodelovanja ocenil kot zelo dober,
vendar pa bo po njegovem mnenju potrebno narediti več za krepitev
gospodarskega sodelovanja. Pri tem je kot področja, na katerih bi lahko
okrepili sodelovanje, omenil informacijske tehnologije in gradnjo
energijsko varčnih objektov.
Na novinarsko vprašanje, kaj se lahko
Slovenija kot mlada demokracija nauči od Finske, je Türk odgovoril, da
veliko, med drugim to, da mora biti parlament osredotočen na kakovost
zakonodaje, ki jo sprejema, ne pa da njegovo delo motijo zadeve, ki imajo
zelo malo zveze s kakovostjo zakonodajnega procesa.
Veliko se lahko
naučimo tudi o tem, tako Türk, kako demokracija pomaga razvijanju zunanje
politike in kako je Finska izkoristila prednost svoje demokratičnih
struktur za razvoj prijateljskih odnosov z vsemi svojimi
sosedami.
Finski novinarji, med katerimi je bil tudi novinar Magnus
Berglund, so Türka povprašali tudi v zvezi z odločitvijo vlade glede
sredstev, ki jih ministrstvo potrebuje za nakup oklepnikov Patria.
Predsednik je odgovoril, da naj bi vlada v nekaj tednih sprejela odločitev
o tem vprašanju, pri katerem je potrebno upoštevati, da je Slovenijo
močno prizadela gospodarska kriza.
Jeseni 2008 je izbruhnila afera
Patria, ko je finska državna televizija prikazala dokumentarec omenjenega
novinarja, v katerem so tedanjega premiera Janeza Janšo obtožili
podkupovanja s strani finskega podjetja Patria v zvezi z nakupom vojaških
oklepnikov za Slovensko vojsko. Razpleta te v Sloveniji zelo odmevne afere
zaenkrat še ni. Si pa slovenska stran prizadeva za reprogramiranje pogodbe
o nakupu oklepnikov Patria.