Način izvajanja tega instrumenta je odvisen od posameznih
držav, a v Sloveniji bo ta mehanizem verjetno tekel preko SID banke,
čeprav dokončna odločitev še ni bila sprejeta, je danes v Bruslju
pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne
zadeve Anja Kopač Mrak.
Evropski mikrofinančni instrument bo imel
začetni proračun 100 milijonov evrov, v sodelovanju z mednarodnimi
finančnimi institucijami, kot je skupina Evropske investicijske banke
(EIB), pa bo lahko zbral več kot 500 milijonov evrov, so pojasnili v
Evropski komisiji.
Ta pobuda je del odziva EU na gospodarsko krizo in
je namenjena predvsem ljudem, ki zaradi krize in trenutnega pomanjkanja
kreditne ponudbe pod običajnimi pogoji ne morejo dobiti posojila, zato je
tudi namen, da se začne uporabljati čim prej. Instrument bo predvidoma
začel delovati junija letos.
Mikro posojilo v okviru tega
instrumenta naj bi znašalo manj kot 25.000 evrov, namenjeno je mikro
podjetjem, ki zaposlujejo manj kot deset ljudi in sicer predstavljajo 91
odstotkov vseh evropskih podjetij, in brezposelnim, ki se želijo
samozaposliti, a nimajo dostopa do potrebnih bančnih
storitev.
Koristniki mikro posojil bodo v okviru te pobude po
navedbah Evropske komisije dobili tudi pomoč v obliki mentorstva,
usposabljanja in podpore pri pripravi poslovnega načrta, in sicer v tesnem
sodelovanju z obstoječim evropskim socialnim skladom.
Mikrofinančni
instrument je po navedbah komisije dober primer novih načinov
financiranja, ki so opredeljeni v novi evropski gospodarski strategiji za
prihodnje desetletje, imenovani Evropa 2020, naslednici precej kritizirane
lizbonske strategije za rast in delovna mesta, ki ni prinesla želenih
rezultatov.
Strategija Evropa 2020 je bila sicer danes v ospredju
zasedanja ministrov EU, pristojnih za zaposlovanje in socialne zadeve.
Poudarili so horizontalne vidike politike zaposlovanja in socialne politike
pri oblikovanju te strategije ter pomen Sveta tako pri oblikovanju
strategije kot pri nadzoru nad njenih izvajanjem.
"Poudarjen je
bil tudi pomen sodelovanja med nadnacionalno in nacionalnimi ravnmi in skrb
za najbolj ranljive v naši družbi," je pojasnila Kopač Mrakova.
"Veliko držav je izpostavilo pomen dopolnjevanja ciljev na področju
zaposlovanja in revščine tudi s cilji na področju enakosti spolov, ne
samo na področju zaposlovanja, temveč na širšem področju socialnega
vključevanja," je še poudarila.