Avstrija

Prodaja v Avstrijo

Tržne poti, distribucija

V Avstriji obstajajo različni distribucijski kanali. Možna je prodaja preko različnih členov prodajne poti: preko uvoznikov, trgovcev na debelo, neposredno preko trgovcev na drobno, preko nabavnih združenj, podružnic, prodajnih predstavnikov,...

Naslove potencialnih skupin ali posameznih kupcev v Avstriji je možno pridobiti preko trgovinskih registrov ali neposredno pri Avstrijski gospodarski zbornici:

Postopek pridobivanja naslovov je sledeč:
  • Slovensko podjetje opredeli svoje zahteve čim bolj konkretno, kar omogoča, da so tudi odgovori usmerjeni točno v iskani segment podjetij in pošlje povpraševanje na naslov:
Adressenservice Wiedner Hauptstraße 63
A-1045 Wien
T: ++43 (0) 5 90 900-4514
F: ++43 (0) 5 90 900-118255
  • WKO pošlje ponudbo (iz katere so razvidni vsi pogoji), formular za naročilo in spisek dejavnosti (Fachgruppenliste), kjer je možno točno izbrati šifro dejavnosti.
  • Podjetje izbere dejavnosti in dežele, ki so za podjetje zanimive in te sporoči WKO.
  • V naslednji fazi WKO pošlje navedbo števila potencialnih kontaktov po zveznih deželah. Ta informacija je brezplačna.
  • Na podlagi pridobljenega se podjetje odloči za določeno št. naslovov ter to sporoči WKO v naročilu naslovov. Cena naslova je približno 0,5 EUR.
  • WKO glede na naročilo pošlje fakturo, ki jo mora podjetje plačati in poslati dokazilo o plačilu, po prejemu katerega WKO dostavi imena in naslove podjetij (ne pa tudi tel, fax, email).
 
Zanimiv partner za vzpostavitev poslovnih stikov in za začetek poslovanja v Avstriji je Avstrijsko-slovenska trgovinska zbornica. ASTZ je bila ustanovljena leta 2000 z namenom podpirati razvoj gospodarskih stikov med Slovenijo in Avstrijo. Njena glavna naloga je, pomagati podjetjem obeh držav pri vstopu na sosednji trg.
 
V Celovcu ima sedež  Slovenska gospodarska zveza, ki  pomaga podjetjem pri vzpostavitvi poslovnih stikov z avstrijskimi partnerji in deluje tudi kot slovenski poslovni klub v Avstriji.

Informacije in kontakt:
Avstrijsko-slovenska trgovinska zbornica
Österreichisch-slowenische Handelskammer
c/o Steiermärkische Bank und Sparkassen AG
Sparkassenplatz 4, 3. OG
A-8010 Graz/Gradec
Gospa Richarda Kölbl
T: +43 (0)5 0100-35640
F: +43 (0)5 0100-935640
E: office@as-chamber.com

Slovenska gospodarska zveza
Spengergasse 8
A-9020 Klagenfurt/Celovec
T: +43 463 508 802
F: +43 463 508 802 4
E: office@sgz.at

Naslove podjetij je možno dobiti tudi pri ponudnikih poslovnih informacij:

Bureau van Dijk Electronic Publishing GmbH - baza podatkov Aurelia (plačljive informacije)
Clemens-Holzmeister-Strasse 4
A-1100 Wien
T: +43 1 606 11 960
F: +43 1 606 11 9650
E: vienna@bvdinfo.com

Veleposlaništvo RS na Dunaju razpolaga z omenjeno bazo podatkov Aurelia in lahko nudi pomoč pri pripravi seznamov. Priporočamo, da podjetja pošljejo čim natančneje opredeljene sektorje oz. dejavnosti v katerih iščejo potencialne parterje.

Compass Verlag GmbH (plačljive informacije)
Matznerstrasse 17
A-1140 Wien
T: +43 1981 160
F: +43 198116 118
E: office@compass.at

Spletna stran: www.compnet.at nudi delno brezplačne informacije za iskanje potencialnih partnerjev; spada v okvir Compass.

Wer liefert was? GmbH (delno brezplačne informacije)
Mariahilfer Straße 34
A-1070 Wien
T: +43 1 174 31528
F: +43 1 174 31527
E: info@wlw.at

Herold Business Data GmbH (plačljive informacije)
Guntramsdorfer Strasse 105
A-2340 Mödling
T: +43 2236 401 38133
F: +43 2236 401 8

Bisnode Austria Holding GmbH (plačljive informacije)
Geiselbergstraße 17
A-1110 Wien
T: +43 (0)1 58861-0
F: +43 (0)1 58861-3444
E: office.at@bisnode.com

Če želi podjetje prodajati v Avstriji neposredno končnim potrošnikom, je priporočena prodaja preko agenta oziroma trgovskega zastopnika. Agent bo deloval v imenu in za račun podjetja - izvoznika, ki ga zastopa. V Avstriji trenutno deluje okrog 9.000 agentov. Ti uživajo v Avstriji ugled, kot zelo kakovostni prodajni specialisti, zato je prodaja preko njih na avstrijskem trgu priporočljiva.

Oblikovan je tudi register trgovskih zastopnikov, ki obenem vključuje aktualne oglase/povpraševanja trgovskih zastopnikov (l ).

Veleposlaništvo RS na Dunaju razpolaga z dodatno možnostjo (omejena na diplomatsko-konzularna predstavništva), kot prvi korak pri iskanju zastopnika, in sicer brezplačno (običajno je mesečni oglas 92 EUR) vključitev internega povpraševanja (oglasa) za področje Dunaja, ki združuje okoli 2000 zastopnikov (vseh preko 8000). V primeru interesa se prosim obrnite na veleposlaništvo.

Sodelovanje z zastopnikom se  opredeli v pogodbi o zastopanju, kjer  se natančno določijo pravice in dolžnosti podjetja in zastopnika. Vsi zastopniki, registrirani v Avstriji, so člani organizacije Bundesgremium der selbstständigen Handelsagenten (Bundesgremium der Handelsvertreter), ki je del avstrijske gospodarske zbornice (preko te povezave je možno priti direktno do naslovov agentov, ali vložiti elektronsko povpraševanje po agentu).

Informacije in kontakt:
Bundesgremium der Handelsagenten
Wiedner Hauptstraße 63
A-1045 Wien
T:+43 5 90900 3200
F: +43 5 90900 287
E: handel5@wko.at
Spletna stran: www.commercial-agent.at/

Registracija.

Avstrijski zakon o trgovskem zastopanju (Handelsvertretergesetz) ureja osnovne pravice zastopnika, na primer odpoved in odpravnine. Po prenehanju poslovnega odnosa se trgovski zastopnik načeloma lahko odloči za zastopanje konkurenčnega podjetja. Te pravice ni mogoče omejiti. Pogodbe o zastopanju se praviloma sklenejo za obdobje od enega do petih let. Odpoved je vezana na odpovedni rok. V izrednih primerih, kot so na primer zloraba zaupanja, prevara ali kršitev pogodbe, je mogoče pogodbo odpovedati tudi brez odpovednega roka. Na spletni strani  omenjene organizacije najdete vzorec pogodbe o zastopanju (Muster-Vertretungsvertrag) in pravne informacije v zvezi z zastopanjem v EU in Avstriji.

Brošura: Sales - Are you already tapping your full potential? (pdf)

Lahko se pozanimate tudi o objavi oglasa v četrtletni reviji CONTACT, ki jo prejmejo vsi trgovinski zastopniki v Avstriji.

Ponudba, pogodba in cena

  • Kadar ponudbo posredujete avstrijskemu kupcu, so potrebne naslednje informacije:  natančen opis blaga, cena s popustom v EUR, dobavni pogoji v skladu z Incoterms Incoterm, ilustriran reklamni material, vzorci proizvoda (običajno pri potrošniškem blagu), dobavni rok, maksimalna količina dobave,  rok trajanja ponudbe.
  • Ponudba mora biti sestavljena v nemškem ali angleškem jeziku.
  • Pogosto se ponuja blago DDP (dobavljeno, dajatve plačane) ali DDU (dobavljeno, dajatve niso plačane) ter CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina). Priporočljiva je uporaba Incoterms.
  • Potrditev: Po podanem naročilu pričakujejo avstrijska podjetja od dobavitelja potrditev naročila. V kolikor se v naročilu pogoji ponudbe spremenijo, mora dobavitelj to izrecno potrditi.
  • Pogodba: Pogodbe z avstrijskim kupcem imajo lahko poljubno obliko in vsebino. Vsebinske omejitve pri pogodbah so namenjene zlasti zaščiti potrošnikov.
  • Oblika: Pogodbe se lahko sklenejo pisno ali ustno, pomembna je izjava volje. Priporočamo pisno sklepanje pogodb.
  • Prenos lastninske pravice in dobavni pogoji: Pri nakupu oziroma prodaji blaga do prenosa lastninske pravice ne pride zgolj s podpisom pogodbe, temveč s predajo blaga kupcu ali prevozniku. Za urejanje dobavnih pogojev priporočamo uporabo Incoterms.


Raziskovanje tržišča
Za raziskovanje tržišča in trženje v Avstriji so na voljo podjetja za raziskovanje tržišča in svetovalci za trženje. Ta podjetja prevzemajo naročila, redno izvajajo ankete med specifičnimi ciljnimi tržnimi skupinami, objavljajo poročila o trendih na tržišču.

Informacije in kontakt:
Wirtschaftskammer Österreich (WKÖ)
Fachverband Werbung und Marktkommunikation
(Združenje za oglaševanje in tržno komunikacijo)
Wiedner Hauptstraße 63
A-1045 Wien
T: +43 5 90 900 3539
F: +43 5 90 900 285
E: werbung@wko.at

Specifične informacije, tržne analize in raziskave, zlasti na področju prehranske industrije in izdelkov za osebno nego:
The Nielsen Company
New Business Development
Dresdner Straße 91
A-1200 Wien
Kontakt

Tržne in mnenjske raziskave ter multimedijska agencija:
GfK Austria
Ungargasse 37
A-1030 Wien
T: +43 1717100
F: +43 171710194
E: at@gfk.com

Institut za tržne in mnenjske raziskave:
SPECTRA Marktforschungsgesellschaft mbH
Brucknerstr.3-5/4
4020 Linz
T: +4373269010
F: +4373269014
E: office@spektra.at

Report linker je tehnološka družba, ki nudi industrijske podatke in analize za posamezne držav, vključno z Avstrijo, v različnih sektorjih.

Tržno komuniciranje, promocija

Med mediji najbolj izstopajo dnevni časopisi, regionalni brezplačni tedniki in nacionalne revije, tem sledita televizija in radio. Korporativno sponzorstvo je dovoljeno in predstavlja priljubljen način promocije za pomembnejše športne dogodke. Nekatere oblike neposrednega trženja, kot na primer trženje po telefonu so omejene.

Oglaševanje v medijih

Najpomembnejši oglaševalski mediji za avstrijski trg (v 2016 vrednost 3,2 mrd €) so:

  • tiskani mediji: 56%
  • on-line oglaševanje: 7,6%
  • oglaševanje na javnih mestij: 8%
  • televizija: 31,3%
  • radio: 6,3%.


Poleg tega so pomembni tudi:

  • Zunanje oglaševanje: Zunanje oglaševanje je že vrsto let pomemben del avstrijskega oglaševalskega trga. Plakati so nameščeni na glavnih prometnicah in frekventnih lokacijah.
  • Predstavitev blaga: V trgovini na drobno ima pospeševanje prodaje s pomočjo predstavitve blaga in vzorčnih izdelkov zelo pomembno vlogo. Predstavitev blaga poteka v izložbah trgovin ter na železniških postajah, letališčih in postajališčih.
  • Sponzoriranje športa in kulture: V Avstriji je sponzoriranje športa in kulture izredno razširjeno.
  • Neposredno trženje: Vse pomembnejše postaja neposredno trženje. Na tem področju, zlasti pri telefonskem trženju, ne gre spregledati delnih omejitev oglaševanja. Elektronske sezname za neposredno pošiljanje lahko dobite pri specializiranih ponudnikih.

 

Dnevnika Der Standard in Die Presse sta tudi najbolj brana časopisa s poslovno vsebino. Na gospodarskem področju so priljubljene tudi revije Format, Trend in Profil. Wiener Zeitung objavlja tudi stečajne postopke avstrijskih podjetij. Dnevnik z največjo naklado je Neue Kronen Zeitung.

Na Združenju regionalnih medijev Avstrije so dostopni kontakti medijev po regijah ter možnosti za oglaševanje.

Poleg treh programov državnega ORF so uveljavljene tudi komercialne televizijske postaje.

Preko kabelske in satelitske televizije delujejo številne tuje televizijske postaje.

Zakon o preprečevanju nelojalne konkurence (Gesetz gegen den unlauteren Wettbewerb – UWG) strogo prepoveduje določene vrste oglaševanja, kot so na primer:

  • Zavajajoče oglaševanje (strogo prepovedano),
  • Promocijska darila pri nakupu osnovnega proizvoda (z nekaterimi izjemami),
  • Zloraba blagovnih znamk, zaščitenih imen in uveljavljenih znakov drugega podjetja.


Cenovna konkurenca v splošnem ni prepovedana, vendar pa je nezakonita, če je združena z nakupom blaga ali če je na kupca izvajan pritisk za nakup določenega proizvoda.
Primerjalno oglaševanje je dovoljeno pod pogojem, da ni etično sporno ali zavajajoče.

Ponudbe s popusti so dovoljene, v skladu z Zakonom o kartelih in UWG. Prepovedana pa je sistematična prodaja blaga po prodajni ceni, nižji od stroškov oziroma nakupne cene. Zakon o kartelih tudi določa, da podjetje, ki ne nastopa kot prodajalec na drobno, ne sme oglaševati cen proizvodov končnim potrošnikom, razen če ni jasno opredeljeno, da cene niso namenjene končnim potrošnikom.

Podatki o pokritosti avstrijskih medijev: www.media-analyse.at/welcome.do
Podatki o dostopu do spletnih avstrijskih ponudb: www.oewa.at

V letu 2016 je imelo dostop do interneta 85%  avstrijskih gospodinjstev, spletne trgovine uporablja približno 48,5% (2012) uporabnikov.

Internet uporablja 99%  avstrijskih podjetij, 89% jih ima oblikovane svoje spletne strani preko  predstavljajo, tržijo oz. prodajajo lastne izdelke.

 

Plačevanje

V mednarodni primerjavi je pri avstrijskih podjetjih povprečna plačilna doba kratka, plačilni zaostanki so relativno redki. Število nelikvidnosti v Avstriji je v primerjavi z državami EU relativno visoko.

V kolikor  potrebujete informacije o naslednjih storitvah: finančne informacije, podatki o kreditni sposobnosti podjetij, izterjava dolgov in upravljanje s terjatvami jih je možno pridobiti pri naslednjih ponudnikih:

Dun & Bradstreet - Information Services GmbH
Geiselbergstraße 17-19
A-1110 Wien
T: +43 1 58861 0
F: +43 1 58861-3444
E: office@dnb.at

Creditreform Wirtschaftsauskunftei Kubicki KG
Muthgasse 36-40
A-1190 Wien
T: +43 1 2186220 0
F: +43 1 2186220 4
E: creditreform@wien.creditreform.at

Kreditschutzverband von 1870
Wagenseilgasse 7
A-1120 Wien
T: +43 (0) 50 1870-1000
F: +43 (0) 50 1870-99 1000
E: ksv@ksv.at

AKV EUROPA - Alpenländischer Kreditorenverband
Schleifmühlgasse 2
A-1041 Wien
T: +43 (0)504 100-0
F: +43 (0)504 100-1522
E: office@akveuropa.at

Avstrijske poslovne banke
Avstrijske poslovne banke imajo korespondenčne banke po vsem svetu. Banka Oesterreichische Kontrollbank AG (OeKB) kot avstrijska agencija za izvozni kredit (ECA) zagotavlja garancije avstrijskim dobaviteljem, investitorjem in bankam. Velike avstrijske poslovne banke imajo v Srednji in Vzhodni Evropi vodilno vlogo.

Kontaktni naslovi največjih avstrijskih poslovnih bank:
UniCredit Bank Austria AG
Schottengasse 6 - 8
A-1010 Vienna
T: +43 50 505 0
F: +43 50 505 56155
E info@unicreditgroup.at

Raiffeisen Zentralbank Österreich AG
Am Stadtpark 9
A-1030 Vienna
T: +43 1 26216 0
F: +43 1 26216 1715

Erste Bank der österreichischen Sparkassen AG
Am Belveder 1
A-1100 Vienna
T: +43 50 100 10100; 24h Service +43 50 100 20111
F: +43 50 100 910100
E: service@s-servicecenter.at

Österreichische Volksbanken AG
Kolingasse 14-16
A-1090 Vienna
T: +43 50 4004 0
F: +43 50 4004 3683
E: mail@volksbank.com

BAWAG P.S.K.
Georg-Coch-Platz 2
A-Vienna 1018
T: +43 5 99 05
E: kundenservice@bawagpsk.com

 

Transport 

Prodaja preko uvoznikov veletrgovcev
Prodaja preko uvoznikov veletrgovcev je najpogostejši način uvoza blaga v Avstrijo. Veliko trgovcev je dejavnih tudi v izvozu. Nekateri uvozniki uvažajo blago z vsega sveta, drugi se specializirajo za določene regije ali države.

Uvoz blaga preko trgovcev na drobno, industrije in proizvajalcev
Uvoz blaga je v skladu z avstrijskim kodeksom poslovanja dovoljen tudi posameznim trgovcem na drobno. Velike verige, trgovske hiše z odpremo po pošti in veleblagovnice so hkrati pomembni uvozniki, še posebej iz prekomorskih dežel. Tudi nekatere industrije in manjši proizvajalci delujejo hkrati kot trgovci in uvozniki.

Uvoz iz prekomorskih dežel

Zaradi relativno majhnega trga in razmeroma majhnih potrebnih količin uvoz iz prekomorskih dežel večinoma ne poteka neposredno, temveč preko uvoznika v evropski državi, največkrat v Nemčiji.

Transport
Zaradi svoje osrednje lege je Avstrija pomembna tranzitna država. Pri tranzitu in v notranjem prometu ima vodilno vlogo tovorni promet. Približno 30% vsega blaga se prevaža po tirih. To je občutno nad povprečjem EU.

Cestni prevoz

Avstrija ima dobro razvito cestno omrežje, ki obsega preko 125.000 km. Avtocest in hitrih cest je 2.200 km. Na avtocestah so obvezne vinjete za osebna vozila, za tovornjake pa velja sistem elektronskega cestninjenja, ki je odvisen od prevoženih kilometrov (izračun na strani ASFINAG). Avto je možno najeti v vseh večjih mestih. Vse informacije o cestnem prometu so na voljo na spletni strani ÖAMTC.

Upoštevajte sledeče:
Za tovorna vozila s prikolicami, katerih skupna masa presega 3,5t in za priklopnike in polpriklopnike ter delovne stroje, katerih največja dovoljena masa presega 7,5t, velja nočna prepoved vožnje vse dni med 22:00 in 5:00 uro ter med vikendi in prazniki (sobote od 15:00 do 24:00; nedelje in prazniki od 0:00 do 22:00). Izjeme so tovorna vozila s prikolicami, katerih skupna masa presega 3,5t in prevažajo mleko ter tovorna vozila nad 7,5t, ki prevažajo meso ali žive živali za zakol, prevozi hitro pokvarljivega blaga, dostava hrane in živil na turistične lokacije, vlečne in interventne službe. Omejitev hitrosti za tovorna vozila s skupno maso nad 3,5t je v zaprtih naseljih 50km/h, izven naselja 70km/h in na avtocesti 80km/h.

Do 1. januarja 2015 si morajo vsa tovorna vozila in vlečna vozila s polpriklopniki, ki bodo vozila na območju Dunaja z okolico, zagotoviti avstrijsko barvno nalepko, ki izkazuje določen emisijski razred izpušnih plinov.

Od 1. januarja 2012 je obvezno oblikovanje rešilne poti v primeru prometnega zastoja, in sicer na dvopasovnih cestah se mora rešilna pot oblikovati na sredini, na tri ali štiripasovnih cestah pa med najbolj levim in naslednjim voznim pasom.

Avstrija je članica Konvencije TIR (zvezek TIR) in mednarodne konvencije o začasnem uvozu blaga na podlagi zvezkov ATA.

Železniški prevoz
Avstrija ima tirno omrežje dolgo približno 5.600 km. Največji ponudniki tirnega transporta blaga so Avstrijske železnice Österreichische Bundesbahnen AG ter Rail Cargo Austria AG.

Ladijski transport blaga
Avstrija je celinska država in pomorski promet je osredotočen na najpomembnejšo vodno pot, reko Donavo. Kanal Ren-Main-Donava omogoča ladijski transport blaga od Severnega morja vse do Črnega morja.

Kontaktne naslove ponudnikov za transport blaga najdete na spletni strani Ship Austria.

Letalski tovorni promet
Po zraku se odvija le približno 0,3% avstrijskega tovornega prometa. Letališča ponujajo številne možnosti za izvajanje letalskega tovornega prometa.

Iz Ljubljane obstaja redna direktna letalska povezava na Dunaj. Najpomembnejša mednarodna letališča v Avstriji so na Dunaju, v Gradcu, Celovcu, Linzu, Salzburgu in Innsbrucku. Več informacij o posameznih letališčih in povezavah je na voljo na spletni strani Flugenhafen.at.

Glavni domači letalski prevoznik je Austrian Airlines, ki zagotavlja povezave v več kot 130 destinacij in je član Star Alliance, obstaja pa tudi široka ponudba poletov nizkocenovnih ponudnikov.

Zahvaljujoč svoji osrednji evropski legi je Avstrija pomembna tranzitna država z dobro razvito cestno in železniško infrastrukturo (5.600 km železniških povezav in 110.000 km cestnih povezav). Pri tranzitu in v notranjem prometu ima vodilno vlogo tovorni promet. Približno 30 % vsega blaga se prevaža po tirih, kar je občutno nad povprečjem EU. Avstrija ima še 55 letališč in 358 km notranjih vodnih poti. Luka Koper predstavlja najpomembnejše pristanišče za avstrijsko gospodarstvo.

Rečni promet
Rečni promet, razvit predvsem na Donavi, ponuja zlasti za prevoz množičnega blaga ugodne cene v primerjavi z železniškim in cestnim prevozom. Vožnja po Donavi ne poteka ob vikendih in v nočnem času. Avstrija ima 4 rečna pristanišča (Enns, Krems, Linz in Dunaj). Informacije o plovbah so dostopne na spletni strani DDSG Blue Danube, več informacij o rečnem prometu na Donavi pa je na voljo na spletni strani Via Donau.

 

Poglejte si tudi: