Azerbajdžan

Predstavitev gospodarstva Azerbajdžana


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Azerbaycan Respublikasi / Republika Azerbajdžan

AZ / AZE

Baku

86.600

9,8 (ocena 2015)

Azerščina

Muslimani 93%, pravoslavni 5%, ostali 2%

4.901 EUR (2015)

Azerbajdžanski manat (AZN)

Slovenija +3

+ 994

 

 

Večja mesta

Baku

Ganja

Sumgait

Št. prebivalcev 

2.065.000

315.000

312.000



Politična ureditev

Politični sistem:

Azerbajdžan je obstajal kot neodvisna republika med 1918 in 1920, preden je postal del Sovjetske zveze kot Azerbajdžanska sovjetska socialistična republika v aprilu 1920. Septembra 1989 je Azerbajdžan razglasil svojo suverenost, 18. oktobra 1991 pa še svojo neodvisnost. Nova ustava je bila sprejeta v novembru 1995.

Zakonodajna oblast:

Državni zbor (Milli Meclis); 125 članov je izvoljenih na splošnih volitvah za petletni mandat.

Volitve:

Zadnje volitve so bile oktobra 2013 (predsedniške) in novembra 2015 (zakonodajne), naslednje volitve bodo oktobra 2018 (predsedniške) in novembra 2020 (zakonodajne).

Vodstvo države:

Predsednik Ilham Alijev, je bil izvoljen za tretji petletni mandat oktobra 2013.

Izvršilna oblast:

Predsednik imenuje kabinet ministrov. Predsednik v sodelovanju s parlamentom imenuje tudi predsednika vlade in vodje lokalne samouprave.

Predsednik vlade: Artur Rasizade


Država Azerbajdžan je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IMF (International Monetary Found), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), OSCE (Organization for Security and Co-operation in Europe), UN (United Nations) in opazovalka v WTO (World Trade Organisation).

Vir: EIU; Factiva, junij 2016.

 

Gospodarska politika vlade

Proizvodnja nafte, ki predstavlja več kot 90 % izvoza, je dosegla svoj vrh in se bo v srednjeročnem obdobju verjetno zmanjšala. To se bo le delno izravnalo z razširitvijo proizvodnje plina. Odvisnost od prihodkov od nafte ostaja visoka in predstavlja približno 65 % proračunskih prihodkov. Zaradi upadajočih prihodkov od nafte, mora vlada diverzificirati gospodarstvo in obenem konsolidirati izdatke. To bo zahtevalo precejšnje izboljšave poslovnega okolja za tuje in domače investitorje.
 
Azerbajdžan je na prelomni točki v svojem razvoju. Doprinos naftnega sektorja se bo v letih 2016-20 nekoliko zmanjšal, cene surovin pa bodo ostale pod ravnijo iz leta 2014. Upad prihodkov od izvoza nafte bo le delno izravnan s povečanjem prodaje plina v letih 2019-20, ko bodo na plinovod priključili plinsko polje Shah Deniz II. Da bi zagotovili trajnostno rast, mora vlada diverzificirati gospodarstvo, konsolidirati proračunske izdatke in povečati prihodke ne-naftnega sektorja. Vendar mora vlada še določiti jasen načrt reform. Zaradi zakoreninjenih interesov in visoko koncentrirano lastniško strukturo gospodarstva bo moteče institucionalne spremembe težko doseči. Slabo upravljanje podjetij in nizke ravni preglednosti poslovanja bo oteževalo privatizacijske načrte vlade. Najbolj pereča naloga vlade se bo odzvati na finančne in makroekonomske posledice devalvacije manata.
 
Inflacija je v letu 2015 znašala 4,1 %. Predvidena inflacija za 2016 je 10,9 %, za leto 2017 5 %, za leto 2018 pa 4,2 %.
Stopnja nezaposlenosti je v letu 2015 znašala 6,5 %, v letih 2016 - 2018 pa naj bi se v gibala na ravni 7 %. 

Po podatkih državnega statističnega urada je povprečna mesečna plača v Azerbajdžanu v marcu 2016 znašala 280 EUR. Minimalna plača je v letu 2015 znašala 117 EUR.

 

Vir: EIU; Factiva, junij 2016 (posodobljeno september 2016).

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge