Azerbajdžan

Predstavitev gospodarstva Azerbajdžana


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Azerbaycan Respublikasi / Republika Azerbajdžan

AZ / AZE

Baku

86.600

9,9 (ocena 2016)

Azerščina

Muslimani 93%, pravoslavni 5%, ostali 2%

3.432 EUR (2016)

Azerbajdžanski manat (AZN)

Slovenija +3

+ 994

 

 

Večja mesta

Baku

Ganja

Sumgait

Št. prebivalcev 

2.065.000

315.000

312.000



Politična ureditev

Politični sistem:

Azerbajdžan je obstajal kot neodvisna republika med 1918 in 1920, preden je postal del Sovjetske zveze kot Azerbajdžanska sovjetska socialistična republika v aprilu 1920. Septembra 1989 je Azerbajdžan razglasil svojo suverenost, 18. oktobra 1991 pa še svojo neodvisnost. Nova ustava je bila sprejeta v novembru 1995.

Zakonodajna oblast:

Državni zbor (Milli Meclis); 125 članov je izvoljenih na splošnih volitvah za petletni mandat.

Volitve:

Zadnje volitve so bile oktobra 2013 (predsedniške) in novembra 2015 (zakonodajne), naslednje volitve bodo oktobra 2018 (predsedniške) in novembra 2020 (zakonodajne).

Vodstvo države:

Predsednik Ilham Alijev, je bil izvoljen za tretji petletni mandat oktobra 2013.

Izvršilna oblast:

Predsednik imenuje kabinet ministrov. Predsednik v sodelovanju s parlamentom imenuje tudi predsednika vlade in vodje lokalne samouprave.

Predsednik vlade: Artur Rasizade


Država Azerbajdžan je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IMF (International Monetary Found), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), OSCE (Organization for Security and Co-operation in Europe), UN (United Nations) in opazovalka v WTO (World Trade Organisation).

Vir: EIU; Factiva, april 2017.

 

Gospodarska politika vlade

Proizvodnja nafte, ki predstavlja več kot 80 % izvoza, je dosegla svoj vrh in se bo v srednjeročnem obdobju verjetno zmanjšala. To se bo le delno izravnalo z razširitvijo proizvodnje plina. Odvisnost od prihodkov od nafte še vedno ostaja zelo visoka. Zaradi upadajočih prihodkov od nafte mora vlada diverzificirati gospodarstvo in obenem konsolidirati izdatke. To bo zahtevalo precejšnje izboljšave poslovnega okolja za tuje in domače investitorje.
Vlada mora tudi jasno pripraviti načrt reform. Zaradi zakoreninjenih interesov in visoko koncentrirane lastniške strukture gospodarstva bo institucionalne spremembe težko doseči. Slabo upravljanje podjetij in nizka raven preglednosti poslovanja otežuje privatizacijske načrte vlade. Najbolj pereča naloga vlade pa je popraviti finančne in makroekonomske posledice devalvacije manata.
 
Inflacija je v letu 2016 znašala 12,6 %. Predvidena inflacija za 2017 je 12,1 %, za leto 2018 5 %, za leto 2019 pa 5,6 %.

Stopnja nezaposlenosti je v letu 2016 znašala 7 %. V letu 2017 je napovedana stopnja nezaposlenosti 7,1 %, v letu 2018 6,8 % in v letu 2019 6,7 %. 

Povprečna mesečna plača v Azerbajdžanu je januarja 2017 znašala 274 EUR, minimalna plača pa 63 EUR.



 

Vir: EIU; Factiva, april 2017.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge