Bosna in Hercegovina

Predstavitev gospodarstva Bosne in Hercegovine


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Bosna i Hercegovina / Bosna in Hercegovina

BA / BIH

Sarajevo

51.209

3,9 (ocena 2015)

Bosanski, hrvaški, srbski

Muslimanska 40%, pravoslavna 31%, rimskokatoliška 15%, ostali 14%

3.803 EUR (2015)

Konvertibilna marka (BAM)

Enako kot v Sloveniji

+ 387

 

 

Večja mesta

Sarajevo

Banja Luka

Zenica

Tuzla

Mostar

Prijedor

Št. prebivalcev 

526.000

195.000

146.000

132.000

126.000

112.000

 

Politična ureditev

Uradno ime:

Bosna in Hercegovina (BiH) obstaja znotraj meja nekdanje jugoslovanske republike z enakim imenom. Zajema dve, v veliki meri avtonomni entiteti: Federacijo BiH ter Republiko Srbsko (RS). Vključuje tudi samoupravno okrožje Brčko, ki je pod neposrednim vodstvom osrednje državne vlade.

Državne pristojnosti:

Vladi BiH na osrednji državni ravni so bile podeljene omejene pristojnosti v skladu Daytonskim mirovnim sporazumom leta 1995. Te so vključevale ustanovitev ustavnega sodišča, komisije za razseljene osebe, komisije za človekove pravice, centralne banke, javnih družb za upravljanje in delovanje na področju prometa in telekomunikacij, komisije za ohranitev nacionalnih spomenikov ter sistema arbitraže. Tudi zunanjetrgovinski posli se sklepajo s strani vlade BiH. V naslednjih letih so bila na državni ravni ustanovljena ministrstva za pravosodje, varnost in obrambo. Državno predsedstvo je prevzela poveljstvo nad oboroženimi silami v letu 2003. Enotni državni ravni celotne posredne davčne uprave je bil ustanovljen V času priprav na uvedbo davka na dodano vrednost v letu 2006 je bila ustanovljena enotna davčna uprava za posredne davke na ravni države.

Zakonodajna oblast:

BiH ima dvodomni parlament, ki obsega Predstavniški dom in Dom narodov. Dve tretjini članov se izvoli iz Federacije, ena tretjina pa iz RS. Veljavna večina potrebuje podporo najmanj ene tretjine članov, ki zastopajo posamezno entiteto. Federacija in RS imata tudi parlament.

Volitve:

Splošne volitve za tričlansko predsedstvo, predsednika RS ter državne in kantonske parlamente so potekale 12. oktobra 2014. Naslednje volitve bodo v oktobru 2018.

Vodstvo države:

BiH ima rotirajoče, kolektivno, tričlansko predsedstvo. Člani so Mladen Ivanić (bosanski Srb), Bakir Izetbegović (Bošnjak) in Dragan Čović (bosanski Hrvat).

Izvršilna oblast:

Svet ministrov je kabinet na ravni države BiH, ki ga vodi predsedujoči, ki je de facto predsednik vlade. Člani sveta ministrov imajo štiri letni mandat. Entitete, deset kantonov v Federaciji in okrožje Brčko imajo tudi svoje vlade.

Politična stabilnost bo še naprej zelo šibka, ker etnično osnovane stranke zasledujejo različne cilje in nerade sprejemajo kompromise. Vlada namerava zaprositi za pridružitev EU, potem, ko se bodo dogovorili o ustavnih spremembah. Organi večinoma avtonomne Republike Srbske se še naprej upirajo poskusom krepitve osrednjih državnih institucij.

Predsednik: Denis Zvizdić (SDA, Stranke demokratske akcije)


Bosna in Hercegovina je članica IMF (International Monetary Fund) in CEFTA (Central European Free Trade Agreement). V WTO (World Trade Organisation) ima status opazovalke.

Vir: EIU; Factiva, junij 2016.
 
 

Gospodarska politika vlade

BiH si  prizadeva za vstop v EU in pričakuje, da bo postala država kandidatka v letu 2017. To pa je odvisno od številnih reform, ki jih mora Bosna še izvesti, saj precej zaostaja od evropskih standardov na veliko področjih. Prednostno gre za gospodarske reforme, reformo javne uprave in socialne reforme. Funkcionalnost državnih institucij ostaja prednostna naloga.

Vlada tudi pospešeno izvaja privatizacijo. V letu 2016 namerava prodati svoje lastniške deleže kar v 22 podjetjih.

Soglasje o bistvenih elementih gospodarske politike se je povečalo. Dosežen je bil širok dogovor za gospodarske reforme, vlada pa bo morala sedaj pokazati močno zavezanost reformam, tako da bo začela načrtovane reforme tudi izvajati. Soglasje med organi na različnih ravneh oblasti o bistvenih elementih gospodarske politike je v veliki meri dobila nov zagon s sprejetjem globalnega okvira za fiskalne politike in proračunov 2016-2018 s strani Fiskalnega sveta.

V skladu s priporočili gospodarskega programa reform in z namenom, da bi podprli dolgoročno rast v prihodnjih letih, bo morala BiH posvetiti posebno pozornost:

  • povečanju kakovosti javnih financ, na primer z zagotavljanjem večjega proračunskega manevrskega  prostora, zlasti za kapitalske naložbe;
  • izboljšanju okvira za upravljanje proračuna; in
  • sprejetju ukrepov za pospeševanje prestrukturiranja in privatizacije ter za izboljšanje poslovnega okolja.

 
Povprečna stopnja deflacije v letu 2015 je znašala 1 %, tudi za leto 2016 je napoved enaka. Inflacija naj bi se v letih 2017 in 2018 gibala na povprečni ravni v višini 1,5 %.

 
Stopnja nezaposlenosti v BiH znaša približno 43 %.

Povprečna bruto mesečna plača v BiH je marca 2016 znašala 669 EUR, povprečna bruto plača v predelovalnih dejavnostih pa 462 EUR.


Vir: EIU; Factiva, junij 2016 (posodobljeno september 2016).