Estonija

Predstavitev gospodarstva Estonije


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

 

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Eesti Vabariik / Republika Estonija

EE / EST

Tallinn

45.277

1,27 (ocena 2015)

Estonski (67,3%)

Evangeličanski luteranci 13,6%, pravoslavni 12,8%, ostali kristjani

1,4%, neopredeljeni 34,1%, ostali 38,1%

15.575 EUR (2015)

Evro (EUR)

GMT + 2 (1 uro pred Slovenijo)

+ 372

 

 

Večja mesta

Tallinn

Tartu

Narva

Kohtla-Jarve

Št. prebivalcev 

411.000

105.000

59.000

37.000

 

Politična ureditev

Pravni sistem:

Leta 1992 je estonski državni zbor (Riigikogu), razglasil pravno kontinuiteto republike med 1918-1940 in sedanjo državo. Nova ustava je bila leta 1992 sprejeta na referendumu.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Riigikogu) ima 101 člana. Vsi člani so izvoljeni neposredno, stranke potrebujejo najmanj 5% glasov za vstop v Riigikogu. Člani lahko kasneje sedijo v parlamentu kot neodvisni. Mandat traja štiri leta.

Volitve:

Zadnje volitve: predsedniške (29. avgust 2011); parlamentarne (1. marec 2015). Naslednje parlamentarne volitve naj bi potekale leta 2019, naslednje predsedniške volitve pa avgusta 2016.

Vodstvo države:

Predsednik Toomas Hendrik Ilves je bil izvoljen za drugi petletni mandat v avgustu 2011.

Izvršilna oblast:

Koalicijsko vlado sestavljajo liberalna Reformistična stranka (Reform), levo-sredinska Socialno demokratska stranka (SDE) in konservativna Pro Patria-Res Publica Union (IRL)

Premier: Taavi Roivas (Reform)

 

Estonija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v WTO (World Trade Organization) in od leta 2010 v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).


Vir: EIU; Factiva, junij 2016.

 

Gospodarska politika vlade

Koalicijska vlada treh strank, ki jo vodi reformistična stranka Reform, bo vodila državo z enako ekonomsko liberalno usmeritvijo, ki ji je Estonija sledila v zadnjih desetletjih. Priključitev Krima Rusiji je zopet postavila varnostna vprašanja na dnevni red, pojav množičnega priseljevanja v Evropo pa obremenjuje integracijo EU.

Estonija vstopila v območje evra januarja 2011. Makroekonomsko okolje v državi je precej stabilno, vendar bi se lahko negotovost povečala zaradi poslabšanja odnosov med EU in Rusijo ter uvedbe sankcij (Estonsko odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo je bolj izpostavljeno  oslabljenemu ruskemu gospodarstvu kot večina držav) v razmerah umirjanja globalnega povpraševanja in nestanovitnosti na finančnih trgih. Trgovinske vezi z Rusijo se bodo postopoma zmanjševale, kar deloma odraža prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti države od ruske energije. Nekaj skromnega napredka se pričakuje v nadgradnji prometne in energetske infrastrukture, kot tudi pri krepitvi spodbud za delo starejših delavcev.

Estonija dosega najboljše rezultate na področju zunanje trgovine, makroekonomskega okolja in politike do zasebnega podjetništva, konkurence in tujih naložb. Šibka točka Estonije je upadanje tržnih priložnosti v kombinaciji z maloštevilnim prebivalstvom in majhnostjo notranjega trga.
 
Deflacija je v letu 2015 dosegla 0,5 % in po napovedih bo v letu 2016 inflacija znašala 0,3 %. V letu 2017 naj bi znašala 2,3 %, v letu 2018 pa 2,9 %.

Stopnja nezaposlenosti je bila v letu 2015 6,2 %, v letu 2016 pa naj bi znašala 6,5 %. V letih 2017 in 2018 naj bi v povprečju dosegla 6,7 %.

Povprečna bruto mesečna plača v Estoniji je v prvem četrtletju 2016 znašala 1.091 EUR. Minimalna plača se je z junijem 2016 iz 390 EUR povečala na 430 EUR.



Vir: EIU; Factiva, junij 2016 (posodobljeno september 2016).

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge