Hrvaška

Predstavitev gospodarstva Hrvaške


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Republika Hrvatska / Republika Hrvaška

HR / HRV

Zagreb

56.414

4,3 (ocena 2016)

Hrvaški

Rimskokatoliška 86,3 %, pravoslavna 4,4 %, muslimani 1,5 %, ostali 7,8 %

10.752 EUR (2016)

Hrvaška kuna (HRK)

Enako kot v Sloveniji

+ 385

 

 

Večja mesta

Zagreb

Okrožje Split

Okrožje Osijek

Okrožje Gorski Kotar

Okrožje Istra

Okrožje Vukovar

Št. prebivalcev 

790.000

455.000

305.000

296.000

208.000

179.000

 

Politični sistem

Politični sistem:

Demokratična republika

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1990 in spremenjeni l. 1992, 2000 in 2001

Zakonodajna oblast:

Parlament (Hrvatski sabor) je enodomni in šteje 151 poslancev.

Volitve:

Zadnje volitve so bile januarja 2015 (predsedniške) in 11. septembra 2016 (predčasne parlamentarne). Naslednje predsedniške volitve bodo leta 2019-2020.

Vodstvo države:

Kolinda Grabar-Kitarović je prisegla kot predsednica 19. februarja 2015, po njeni zmagi na predsedniških volitvah 11. januarja.

Izvršilna oblast:

Vlado imenuje predsednica in potrdi parlament. Aktualno vlado, izvoljeno 19. oktobra 2016, sestavljata Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) in Most neodvisnih list (MOST). 

Premier: Andrej Plenković (HDZ)

 

Vir: EIU; Factiva, april 2017.

 

 

Gospodarska politika vlade

Hrvaška je bila počasnejša od držav v regiji pri zaostrovanju fiskalne politike po krizi in v kombinaciji z dolgotrajno recesijo je to povzročilo velik proračunski primanjkljaj ter znatno povečanje javnega dolga. Trg dela na Hrvaškem je zelo tog, zunanji sektor nekonkurenčen, podjetja v državni lasti pa še naprej igrajo pomembno vlogo v gospodarstvu. Vstop Hrvaške v EU in prevelik proračunski primanjkljaj pomenita velik zunanji pritisk na izvedbo potrebnih reform. Hrvaška narodna banka (HNB) je usmerjena k stabilnosti deviznega tečaja kune do evra, glede na visok delež potrošniških kreditov v eurih.
Konec leta 2016 je hrvaški parlament sprejel celovit sveženj davčnih reform, ki je začel veljati januarja 2017. Glavni cilji reforme so gospodarska rast in zaposlovanje, krepitev konkurenčnosti hrvaškega gospodarstva, zagotavljanje socialnih enakosti, ohranjanje visoko izobraženih ljudi na Hrvaškem ter spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij in kmetov. Paket vključuje spremembe pri 16 zakonih.
Od januarja 2017 se davek od dohodka obračuna v dveh stopnjah, 24 % in 36 %, namesto sedanjih treh stopenj; 12 %, 25 % in 40 %.
Davčna reforma bo vplivala na številne segmente. Kar se tiče gospodinjstev, bodo največji vpliv čutile skupine z višjimi dohodki, medtem ko bo za skupine z nizkimi dohodki vpliv manjši ali ga sploh ne bo.
Pričakovati je, da se bo pokazal pozitiven trend pri osebni potrošnji. Pričakujejo se tudi spremembe v sistemu DDV. Ta bo višji v gostinski dejavnosti, nižji pa na elektriko, zbiranje smeti in investicije v kmetijsko proizvodnjo, kar bo imelo pozitiven učinek na gospodinjstva in tudi na gospodarstvo. Nižji davek na dohodek bo predstavljal spodbudo predvsem za mala podjetja.
Trenutna vlada daje davčni reformi zelo velik poudarek, saj bo po njenem mnenju Hrvaška z njo dobila stabilen, trajnostni in predvidljiv davčni sistem.
Vlada si prizadeva tudi za vzdržnost javnih financ, primarni makroekonomski cilj pa je zmanjšanje proračunskega primanjkljaja na 2 % BDP v letu 2017. 


Deflacija je v letu 2016 znašala 1,1 %. V letu 2017 naj bi inflacija dosegla 1,4 %, v letih 2018 in 2019 pa je napovedana inflacija v višini 1,8, oz. 2,1 %. 

Nezaposlenost je v letu 2016 dosegla 14,9 %. V letu 2017 naj bi znašala 14 %, v letu 2018 13,7 % in v letu 2019 13,9 %.

Povprečna bruto mesečna plača na Hrvaškem je januarja 2017 znašala 792 EUR, minimalna mesečna plača pa 434 EUR.

 


Vir: EIU; Factiva, april 2017.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge